katastrofalne

Tuji tisk o posledicah strmoglavljenja letala v New Yorku

13. 11. 2001 00.00

Tuji časniki komentirajo ponedeljkovo strmoglavljenje letala Airbus A300-600 družbe American Airlines v New Yorku.

V poplavah umrlo 311 ljudi

22. 10. 2001 00.00

Poplave v preteklih tednih v delti reke Mekong so terjale vsaj 311 življenj, predvsem otrok.

Hrvaška vlada o smrti 23 bolnikov

15. 10. 2001 00.00

Ministrica za zdravstvo Ana Stavljenić Rukavina je na seji hrvaške vlade potrdila, da smrti bolnikov ob opravljanju dializ povezujejo z uporabo dializatorjev istega proizvajalca.

Hrvaška vlada o smrti 23 bolnikov

15. 10. 2001 00.00

Hrvaška ministrica za zdravstvo Ana Stavljenić Rukavina je na izredni seji hrvaške vlade potrdila, da smrti 23 bolnikov ob opravljanju dializ, povezujejo z uporabo dializatorjev istega proizvajalca.

Sredstva za odpravo posledic suše

13. 09. 2001 00.00

Vlada je sprejela sklep o zagotovitvi 1,8 milijarde tolarjev za odpravo posledic lanske suše.

Posledice segrevanja ozračja

02. 09. 2001 00.00

Ozračje v Sloveniji je v zadnjih desetih letih za stopinjo toplejše v primerjavi s tridesetletnim povprečjem. Posledice podnebnih sprememb so ob katastrofalni suši letos čutili predvsem kmetje.

Makedonski parlament prekinil sejo

02. 09. 2001 00.00

Makedonski parlament je včeraj prekinil sejo, na kateri bi morali potrditi ohridski mirovni sporazum o pravicah albanske manjšine, .

Sindikat za resno razpravo

28. 08. 2001 00.00

Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije je ogorčen, ker se v razpravo o sedežu holdinga Slovenskih elektrarn vpletajo nestrokovnjaki.

Katastrofalne posledice tajfuna

07. 07. 2001 00.00

Tajfun Utor, ki je v četrtek prizadel Filipine, je zahteval 101 žrtev, ranjenih je bilo 126 ljudi, 58 pa jih še vedno pogrešajo, je danes potrdila lokalna civilna zaščita. Posamezni sunki vetra, ki so dosegli tudi hitrost 170 kilometrov na uro, so poškodovali električne napeljave in telefonske kable ter uničili več kot 12.000 hiš.

Poplave najbolj prizadele Lensk

22. 05. 2001 00.00

Katastrofalne poplave v Sibiriji še vedno ogrožajo na tisoče prebivalcev. V mestu Jakutsk so ponoči komajda ustavili narasle vode reke Lene. Poplave so posledica taljenja ledu in snega, ki ga je to zimo zapadlo dvakrat več kot običajno.

Hude posledice pozebe

17. 04. 2001 00.00

Strokovnjaki novogoriškega kmetijsko-veterinarskega zavoda ocenjujejo škodo, ki so jo povzročile nizke temperature v noči s sobote na nedeljo. Po prvih zbranih podatkih večje katastrofe ne pričakujejo, saj so jo preprečile hitre vremenske spremembe v jutranjih urah. Temperature so se res spustile tudi do tri stopinje pod ničlo, a le za kratek čas. Suha pozeba je prizadela sadovnjake in vinograde v višjih in nižjih legah. Poleg breskev, ki so že odcvetele in vinskih trt, ki so že odgnale, so bile najbolj ogrožene češnje in marelice. O dejanski škodi, ki vsaj na prvi pogled ne bi smela biti previsoka, pa bo več znanega čez nekaj dni, ko bodo strokovnjaki analizirali podatke zbrane med terenskimi ogledi, s katerimi bodo nadaljevali tudi jutri.

Negotovost pred odprtim trgom

05. 04. 2001 00.00

Upravni odbor Združenja za energetiko pri GZS je na sredini seji ugotovil, da je zmotno pričakovati, da bo cena električne energije po odprtju trga padla.

Kolektiv novinarjev proti imenovanju Čadeža

16. 02. 2001 00.00

Člani novinarskega kolektiva TV Slovenija so na današnji novinarski konferenci javno izrazili nasprotovanje vnovičnemu imenovanju Janeza Čadeža na položaj direktorja RTV Slovenija. Po mnenju urednikov in novinarjev informativnega programa Čadež pooseblja krizo vodenja v javnem zavodu.

Zakoncema Milošević bodo sodili v Srbiji

28. 12. 2000 00.00

Podpredsednik srbske vlade Nebojša Čović je v pogovoru za današnji Glas javnosti menil, da bi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića in njegovo soprogo Miro Marković lahko aretirali že januarja. Čović, ki je eden vodij Demokratične opozicije Srbije (DOS), je kategorično zavrnil možnost, da bi Miloševića izročili haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki ga je leta 1988 obtožilo zaradi vojnih zločinov na Kosovu, in namerava obtožnico razširiti še na vojno v BiH in na Hrvaškem. Poudaril je, da jima bodo sodili v Srbiji, saj sta glavna krivca za katastrofalne razmere v državi.

Popocatepetl grozi

18. 12. 2000 00.00

Mehiški vulkan Popocatepetl je celo nedeljo bruhal goreče kose, iz njega pa se je vil gost dim pepela in plinov. Jezero lave je napolnilo dno 5.366 m visokega vulkana, kar je povzročilo, da je pritisk narastel, hkrati pa je to upočasnilo sobotno bruhanje. V zadnjih dveh letih je to najbolj dinamična dejavnost vulkana. Znanstveniki so sedaj še bolj zaskrbljeni, saj primerjajo sedanje stanje z loncem pod pritiskom, kar lahko sproži močno nenadno erupcijo, ki bi metala skale kilometre naokrog. Včeraj je vulkan že metal skale do kilometer daleč, zato znanstveniki svarijo, da bi utegnilo v naslednjih dneh priti do močnejših erupcij in nagovarjajo ljudi, ki živijo v okolici 10 km od vulkana, da se izselijo. Zadnja evakuacija se je zgodila pred šestimi leti, malo potem ko se je vulkan po letu 1927 spet prebudil. Minilo je že okoli 800 let od zadnje katastrofalne erupcije. Vulkan, ki ga domačini kličejo s popularnim nazivom "Popo", se nahaja okoli 60 km jugovzhodno od glavnega mesta Mexico City. Kljub temu se ne zdi, da bi lahko erupcija vulkana kako drugače kot s sajami škodila 20 milijonom prebivalcem glavnega mesta. Drugače pa je z manjšimi kraji bliže vulkanu. Oblasti so sicer pozvale okoli 40.000 ljudi, da zapustijo približno 25 naselij, vendar jih je to storilo le okoli 10.000. Predvsem zato, ker "Popo" bruha bolj ali manj aktivno že od decembra 1994 in mnogi ne verjamejo, da so sedanje erupcije kaj drugega. Znanstvenike pa najbolj skrbijo doslej neobičajne seizmične aktivnosti. Potresne sunke je bilo namreč razmeroma močno čutiti v bližnjih mestih.

Jutri žalna slovesnost v Salzburgu

16. 11. 2000 00.00

V salzburški katedrali bo jutri potekala osrednja žalna slovesnost za žrtvami sobotne nesreče zobate železnice pod ledenikom Kitzsteinhorn pri Kaprunu, v kateri je življenje izgubilo 155 ljudi. Osrednjega bogoslužja v Salzburgu se bodo udeležili avstrijski predsednik Thomas Klestil in kancler Wolfgang Schüssel, nemški kancler Gerhard Schröder in bavarski ministrski predsednik Edmund Stoiber, pa tudi slovenski premier Andrej Bajuk. Mašo bo vodil dunajski kardinal Christoph Schönborn.

Rutelli kandidat Oljke za premiera

21. 10. 2000 00.00

Italijanska levosredinska vladajoča koalicija Oljka je danes na konvenciji v Milanu tudi uradno potrdila rimskega župana Francesca Rutellija kot kandidata Oljke za premiera na prihodnjih volitvah. Konvencije se je udeležilo približno 2000 članov strank koalicije, med njimi so bili ministri sedanje italijanske vlade, voditelji strank ter sedanji in prejšnji premier Giuliano Amato in Massimo D'Alema.

Odstopil podpredsednik nemške plavalne zveze

19. 10. 2000 00.00

Podpredsednik nemške plavalne zveze Sven Baumgarten je odstopil s položaja zaradi izjemno slabih rezultatov, najslabših po letu 1952, ki so jih nemški plavalci dosegli na olimpijskih igrah v Sydneyju.

Koštunica Miloševića pred sodišče?

13. 10. 2000 00.00

Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je zahodnim diplomatom povedal, da obstajajo resne možnosti, da bi njegovemu predhodniku Slobodanu Miloševiću sodili v ZR Jugoslaviji, v današnji izdaji piše ameriški časnik Washington Post.

Asteroid "zgrešil" Zemljo

07. 10. 2000 00.00

Asteroid s približno 100 metrskim premerom je prejšnjo soboto "za malo zgrešil Zemljo". Po navedbah avstrijskih astronomov se je to nebesno telo na svoji poti približalo Zemlji na vsega 1,5 milijona kilometrov. To ustreza približno štirikratni razdalja med Zemljo in Luno, po astronomskih dimenzijah pa to velja za "obstrelnino". Tak dogodek registrirajo le vsakih "nekaj let", je izjavil astronom dunajske univerze Franz Kerschbaum. Asteroid se je gibal s približno hitrostjo 45.000 km na uro in če bi treščil na Zemljo, bi to za človeštvo zagotovo imelo katastrofalne posledice.

Katastrofalne poplave v Aziji

28. 09. 2000 00.00

Katastrofalne poplave v južni in jugovzhodni Aziji so doslej zahtevale že več kot 1700 življenj. Tako v vzhodni Indiji potrebuje pomoč že več milijonov ljudi. Po podatkih predstavnika Rdečega križa Jürgena Weylanda potrebujejo preživeli predvsem sredstva, s katerimi bi razkužili onesnaženo pitno

Mednarodna vaja v Ukrajini

25. 09. 2000 00.00

V ukrajinskem kraju Uzhgorod od danes do 28. septembra v okviru Partnerstva za mir poteka mednarodna vaja Trans-Carpathia 2000, v kateri poleg Ukrajine in Slovenije sodelujejo še Belorusija, Hrvaška, Madžarska, Moldavija, Poljska, Romunija, Slovaška, Švedska in Švica. Naša država se praktičnega dela vaje udeležuje s štiričlansko ekipo Ekološkega laboratorija z mobilno enoto (ELME) in častnikom za zvezo.

Katastrofalne poplave v Indiji

22. 09. 2000 00.00

Vzhod Indije so prizadele katastrofalne poplave. Zaradi silovitega monsunskega deževja je prizadetih kar 6 milijonov ljudi, na tisoče jih je ostalo brez strehe nad glavo. Po zadnjih podatkih je življenje izgubilo najmanj 125 ljudi, so danes sporočile indijske oblasti.

Spet o pokojninski blagajni

06. 09. 2000 00.00

Danes je o zaskrbljujočih podatkih o luknji v pokojninski blagajni, kjer

Katastrofalne posledice suše

25. 08. 2000 00.00

Čeprav vročina v zadnjih dneh nekoliko popušča, so temperature še vedno visoke, posledice pa čedalje hujše. V Pomurju, kjer so te dni izmerili najvišjo temperaturo v zadnjih petdesetih letih, 38 stopinj Celzija, že močno primanjkuje vode, pridelek s polj, sadovnjakov in vrtov pa dobesedno izgineva. Tudi na Ptujskem in Dravskem polju ter v Halozah suša pustoši po poljih in vinogradih. Na Dravinjskem vrhu pri Podlehniku je bila največja uradno izmerjena temperatura v teh dneh kar 41,2 stopinje Celzija. Rastline umirajo. Škoda v kmetijstvu naj bi presegla 25 milijard SIT. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, je najhuje v Posavju, Beli krajini, Podravju, Prekmurju, v Savinjski dolini in Slovenski Istri.

Reševanje posadke se nadaljuje

17. 08. 2000 00.00

Ves svet še vedno spremlja tragedijo ruske podmornice Kursk. Predsednik ruske vlade Mihail Kasjanov je razmere na podmornici v Barentsovem morju, v kateri je ujetih 118 mornarjev, opisal kot katastrofalne. Ruski mediji pa so ostro napadli vojaške oblasti in predsednika Putina, da so odgovorni za neučinkovito in počasno reševanje. Putin naj bi dva dni po nesreči celo odpotoval na letni dopust na jug Rusije, vojska pa potrebovala kar štiri dni za začetek reševanja. Rusi so tudi besni, ker so v Moskvi kar pet dni zavračali vsakršno pomoč iz tujine. Ruska podmornica na morskem dnu leži pod kotom 60 stopinj, zato je britansko reševalno plovilo LR5 po mnenju strokovnjakov edino, ki se lahko priključi na potopljeno podmornico. Od ruskih se britansko plovilo razlikuje tudi v tem, da lahko pluje na centimeter natančno in deluje samostojno, torej neodvisno od kontrolne ladje. Za britanske strokovnjake še vedno ostaja nejasno, ali bodo lahko svoje plovilo resnično priključili na podmornico Kursk, saj Rusi niso pojasnili, ali ima njihova podmornica adapter po mednarodnih standardih. Če se bo torej plovilo LR5 lahko priključilo na rusko podmornico, bo naslednji korak uravnoteženje pritiska med obema ploviloma. LR5 bo pri vsakem spustu lahko sprejela 15 mornarjev, reševanje ene skupine ponesrečenih pa bo trajalo od štiri do pet ur. Poleg dveh pilotov je v posadki reševalnega plovila tudi zdravnik, ki bo pomagal preživelim. O načinih reševanja posadke potopljene podmornice pa se bo s predstavniki zveze NATO posvetovala delegacija visokih ruskih vojaških predstavnikov, ki je danes prispela v Bruselj. Norveško obrambno ministrstvo poroča, da so v soboto, ko je potonila podmornica pod vodo ujeli zvok manjše in nato izjemno močne eksplozije. Predvidevajo da je pri izstrelitvi torpeda prišlo do eksplozije, ki pa je kasneje povzročila strahovito eksplozijo dveh ali treh drugih torpedov. V Moskvi neradi govorijo o napaki na ruskem orožju. Puščajo odprte vse možnosti, obrambni minister Sergejev pa je ponovno omenil, da je najverjetnejši vzrok nesreče, trčenje ruske podmornice z ameriško. Pri tem ni pojasnil, kako je druga podmornica, ki naj bi bila udeležena v silovito trčenje sploh lahko zapustila kraj nesreče in to ob prisotnosti 16 ruskih vojaških ladij in treh podmornic. Strokovnjaki menijo, da je po vsej verjetnosti celotna posadka potopljene podmornice že mrtva.

Katastrofalne poplave v Indiji

08. 08. 2000 00.00

Katastrofalne poplave, ki so prizadele sever Indije, so po ocenah oblasti prisilile 2,5 milijona ljudi, da zapustijo domove, le-ti pa so soočeni z lakoto in različnimi boleznimi. Po zadnjih podatkih je življenje izgubilo 166 ljudi, 84 pa jih pogrešajo.

Ustavno sodišče ni ugodilo Geoplinu

18. 07. 2000 16.50

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude ljubljanske družbe Geoplin sklenilo zavrniti njen predlog, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje 1. člena uredbe o določitvi najvišje povprečne cene zemeljskega plina iz transportnega omrežja.

Katastrofalne posledice suše

03. 07. 2000 20.53

Po napovedih ministrstva za kmetijstvo bo letošnji pridelek katastrofalen, saj bomo pridelali le četrtino lanske pšenice. Suša je močno prizadela tudi druga žita, povrtnine in travine, po prvih podatkih pa naj bi bilo škode že za 6 milijard tolarjev.

Mednarodna pomoč Mozambiku

08. 03. 2000 10.55

Generalni sekretar Združenih narodov je dejal, da so katastrofalne poplave v Mozambiku to afriško državo, ki se poskuša otresti posledic državljanske vojne, potisnile velikanski korak nazaj. Po hudih poplavah v Mozambiku namreč odkrivajo vse več trupel. Po podatkih mozambiških oblasti so jih doslej odkrili 450. Kot je v prestolnici Maputo danes sporočil Rdeči križ, pričakujejo, da bo število mrtvih še naraslo. Medtem je stekla obsežna akcija mednarodne pomoči za žrtve poplav v Mozambiku. Po podatkih Svetovnega programa za prehrano (WPF) približno 250.000 prizadetim dnevno razdelijo kakih 125 ton hrane.