kazen
Sodišča za zločine nad ženskami
13. 07. 2001 00.00
V Bangladešu bodo ustanovili 18 posebnih sodišč, s katerimi želijo pospešiti sojenje obtoženim zločinov nad ženskami, je sporočil tamkajšnji pravosodni minister Abdul Matin Hasru. Kot je pojasnil, so se za ta ukrep odločili zaradi naraščanja nasilja nad ženskami in zato, ker številnih primerov nasilja nad ženskami na navadnih sodiščih ne razrešijo.
Z avtomobilom v tujino
12. 07. 2001 00.00
Zelena karta je eden izmed dokumentov brez katerega se, poleg veljavnega vozniškega in prometnega dovoljenja, ne odpravite na pot v tujino. Zelena karta načeloma ni obvezna, je pa priporočljiva, saj jo bomo potrebovali predvsem v primeru prometne nesreče. Z večino evropskih držav na primer je Slovenija leta 1998 podpisala sporazum o odpravi kontrole zelenih kart na mejnih prehodih.
OVSE nasprotuje smrtni kazni
10. 07. 2001 00.00
Parlamentarna skupščina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je danes ob koncu desetega letnega zasedanja v Parizu 55 držav članic organizacije pozvala k takojšnji opustitvi smrtne kazni. V sklepnem dokumentu je Parlamentarna skupščina članice OVSE, ki imajo uzakonjeno smrtno kazen pozvala, naj jo takoj prenehajo izvajati. V dokumentu se je več kot 300 parlamentarcev zavzelo predvsem za neizvajanje smrtne kazni nad mladoletnimi in duševno prizadetimi osebami.
Med lovom na čarovnice ubili 250 ljudi
07. 07. 2001 00.00
V množičnem lovu na čarovnice na severu DR Konga so junija ubili 250 ljudi, med njimi tudi otroke, kakih 300 pa so jih pregnali iz njihovih domov. "Lovci" svoje žrtve ubijajo z gorjačami, mačetami in kamenjem. Ugandska policija, ki nadzoruje večji del DR Konga, je že aretirala 89 "lovcev", več kot 140 preživelih, ki so obtoženi čarovništva in njihovih svojcev, pa je vojsko zaprosilo za zaščito. Praznoverje in predsodki imajo v mnogih družbah na afriški celini globoke korenine, najpogosteje pa so žrtve praznoverja osebe, obtožene čarovništva.
Pravna pomoč Miloševiću
06. 07. 2001 00.00
Dva kanadska odvetnika, člana Mednarodnega odbora za obrambo, Christophe Black in Andre Tremblax, sta včeraj odpotovala iz Kanade v Haag, kjer naj bi nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću na njegovo prošnjo nudila pravne nasvete, je pred odhodom v Evropo dejal Black.
Beograd hoče soditi Miloševiću
06. 07. 2001 00.00
Beograjsko okrožno sodišče je zaprosilo haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, naj omogoči njegovim sodnikom nadaljevanje zaslišanja nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodan Miloševića v zvezi s preiskavo, ki je bila proti njemu uvedena v Srbiji, piše beograjska Politika, ki se sklicuje na zanesljive sodne vire. Okrožni javni tožilec je namreč zahteval razširitev preiskave proti Miloševiću, nekdanjima podpredsednikoma jugoslovanske vlade Nikoli Šainoviću in Jovanu Zebiću ter nekdanjemu direktorju zvezne carinske uprave Mihalju Kertesu, ki jih ovadba bremeni zlorabe uradnega položaja, zaradi česar naj bi bil v državnem proračunu primanjkljaj v višini 250 milijonov nemških mark.
Jelišiću potrdili kazen
05. 07. 2001 00.00
Prizivno sodišče Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je danes soglasno potrdilo razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki je Gorana Jelišića, znanega tudi pod vzdevkom "srbski Adolf iz Bosne", obsodilo na 40 let zapora zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov. Gre za najvišjo kazen, ki jo je doslej izreklo haaško prizivno sodišče. Sodniki prizivnega sodišča so zavrnili tako pritožbo tožilstva, ki je zahtevalo obsodbo Jelišića tudi zaradi genocida, kot tudi obrambe, ki je zahtevala nižjo kazen.
Haag čaka na Karadžića in Mladića
05. 07. 2001 00.00
Premier Republike srbske Mladen Ivanić se je danes srečal s Carlo Del Ponte in Claudom Jordo, glavno tožilko in predsednikom haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu
Kamenik zopet pred sodiščem
04. 07. 2001 00.00
Kristijan Kamenik se je dopoldne vnovič usedel na zatožno klop celjskega okrožnega sodišča, vendar tokrat ne zaradi štirikratnega umora v Tekačevem ali preprodaje heroina. Obtožnica, ki zajema kar štirideset strani, ga tokrat bremeni preprodaje ponarejenih spričeval v letih 1995 in 1996. Obtoženi je bil zaradi preprodaje ponarejenih dokumentov pred leti že obsojen na leto dni zaporne kazni in je to kazen že odsedel. Okrožni državni tožilec Kostja Grčar pa je zbral dokaze za nove primere, v katerih naj bi Kamenik tesno sodeloval s prav tako obtoženimi Krešom Leskovarjem, Slavkom Jezovškom in Jožetom Černenškom. Obtožnica Kamenika bremeni, da je Leskovarju prodal pet zaključnih spričeval za različne srednje šole in da je pri tem vedel, da so vsa spričevala ponarejena. Za eno spričevalo je Kamenik zahteval 800 nemških mark.
Izročitev ni presenetila nikogar
02. 07. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."
Milošević telefoniral družini
30. 06. 2001 00.00
Nekaj ur zatem, ko je srbska vlada sprejela odločitev o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je v petek v zgodnjih jutranjih urah že prispel v zapor sodišča v Scheveningenu. Potem ko je jugoslovansko ustavno sodišče v četrtek odločilo, da je treba zamrzniti izvajanje v soboto sprejetega odloka jugoslovanske vlade o sodelovanju s haaškim sodiščem, je srbska vlada sprejela odločitev, da bo s haaškim sodiščem sodelovala na podlagi statuta tega sodišča.
Odzivi na Miloševićevo izročitev
29. 06. 2001 00.00
Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Mira Marković, je v izjavi za črnogorski dnevnik Dan dejala, da je zgrožena zaradi izročitve soproga haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Vseeno sem bila prepričana, da pravna država obstaja in da se spoštuje ustavo ZRJ in republike Srbije. Vsakdo pa ve, da ti dokumenti prepovedujejo izročitev naših državljanov v tujino," je še dodala Markovićeva.
Microsoft in vlada razglašata zmago
29. 06. 2001 00.00
Po odločitvi zveznega prizivnega sodišča v primeru Microsoft so tako predstavniki podjetja, kot predstavniki ameriške vlade in zveznih držav, ki največjega svetovnega proizvajalca operacijskih sistemov tožijo zaradi kršenja protimonopolne zakonodaje, razglašali zmago. Pravosodni minister John Ashcroft je zatrdil, da je zmagala njihova stran, ker je prizivno sodišče potrdilo mnenje prvostopenjskega sodišča, da je Microsoft kršil zakone. Predsednik Microsofta Bill Gates pa je razglašal zmago na podlagi tistega dela odločitve prizivnega sodišča, s katerim je bila zavrnjen ukaz sodnika Thomasa Penfielda Jacksona o razbitju Microsofta na dva dela. Prizivno sodišče v Washingtonu je odločitev sprejelo soglasno, pri tem pa še ošvrknilo Jacksona zaradi njegovih zaničevalnih izjav o Microsoftu in njegovem vodstvu.
Francija bo izročila "atomskega psa"
28. 06. 2001 00.00
Sodišče v francoskem Rennesu je dalo pozitivno mnenje za izročitev ameriškega državljana Jamesa Charlesa Koppa v ZDA. Kopp, z nadimkom "atomski pes", je v ZDA obtožen, da je leta 1998 umoril znanega newyorškega zdravnika Barnetta Slepiana, ki je izvajal splave. Kopp velja za enega najbolj iskanih ameriških ubežnikov, za njega so razpisali nagrado 50.000 dolarjev, sam pa trdi, da je nedolžen. Kopp je leta 1998 še pred zaslišanjem policije zbežal iz ZDA, po več kot dveh letih pa so ga marca letos aretirali policisti na zahodu Francije. Zadnjo privolitev za izročitev Koppa ZDA bo moral dati francoski premier Lionel Jospin. Na odločitev francoskega sodišča se Kopp lahko še pritoži.
Premiera monodrame Domovina, glej, umetnik
27. 06. 2001 00.00
V okviru 49. ljubljanskega poletnega festivala bo drevi ob 21.30 uri premiera monodrame Domovina, glej, umetnik v grajskih zaporih v interpretaciji Toneta Kuntnerja in v režiji Borisa Kobala. Zgodbo o sedemdnevni zaporniški kazni, ki jo je pisatelj Ivan Cankar zaradi provokativnega predavanja preživljal v zaporu ljubljanskega deželnega sodišča, sta umetniško priredila igralec in Matjaž Kmecl. Zdi se, da zapor kakšne prevzgoje ni opravil. V časopisu Zarja se o pisateljevi izpustitvi zapisali: Sodrug Ivan Cankar je danes zjutraj prestal svojo sedemdnevno kazen v zaporu ljubljanskega deželnega sodišča. Poznati mu ni, če se je kaj poboljšal. Ponovitev predstave, ki je nastala v produkciji Festivala Ljubljana, bo v ponedeljek, 2. julija.
Kazni za ponarejanje potnih listov
27. 06. 2001 00.00
Ducat nogometašev, med njimi tudi zvezdnik Interja iz Milana Alvaro Recoba, Dida (AC Milan), Fabio Junior in Gustavo Bartelt (oba AS Roma) so dobili enoletno prepoved nastopanja, sedem italijanskih klubov pa milijonske kazni v procesu ponarejenih potnih listov v italijanski ligi, ki se je končal v Milanu. Inter iz Milana bo moral odšteti dva milijona DEM, AS Roma 1,5 milijona, AC Milan pa milijon DEM.
Sojenje odstavljenemu predsedniku
27. 06. 2001 00.00
V Manili se je danes pod strogimi varnostnimi ukrepi začel prvi proces proti odstavljenemu filipinskemu predsedniku Josephu Estradi. Obtožen je krivega pričanja, ker je pred dvema letoma navedel napačne podatke o svojem premoženjskem stanju. Estrada sicer pred sodiščem glede obtožb še ni zavzel nobenega stališča, s tem pa se bo po filipinski zakonodaji avtomatično zagovarjal kot nedolžen.
Usmrtitev trgovcev z mamili
26. 06. 2001 00.00
Na Kitajskem so ob mednarodnem dnevu boja proti drogi usmrtili najmanj 43 ljudi zaradi prekupčevanja z mamili. Na stadionu v Kunmingu, prestolnici jugozahodne province Yunan, se je zbralo več tisoč ljudi, ki so bili priča usmrtitvi dvajsetih razprečevalcev mamil. Vladni uradniki so zažgali dve toni heroina, državna televizija pa je vse neposredno prenašala.
Zaporna kazen za Šuštarja
23. 06. 2001 00.00
Sojenje obtoženemu Borisu Šuštarju, bivšemu državnemu sekretarju na ministrstvu za gospodarstvo, in soobdolžencem - Stanislavu Droljcu, Rozani Šuštar in Boštjanu Šobi, ki se je začelo 12. aprila, se je zaključilo.
Računalniški deli med koruznimi kosmiči
22. 06. 2001 00.00
Varnostni organi na letališču v Kairu so pred dnevi aretirali nekega Egipčana, ki je v škatle koruznih kosmičev skril kar 1100 računalniških delov, da bi se izognil plačilu carine. Mohamed Ibrahim, lastnik uvozno-izvoznega podjetja, ki se je v Egipt vračal iz New Yorka, je v škatle kosmičev poskril računalniške dele v vrednosti 125.000 dolarjev. Ibrahim je bil takoj, ko so ga odkrili, pripravljen plačati carino pa tudi za prekršek predpisano kazen.
Poziv k odpravi smrtne kazni
22. 06. 2001 00.00
Predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine je ob robu prvega svetovnega kongresa o odpravi smrtne kazni, ki se danes končuje v Strasbourgu, pozvala ameriškega predsednika Georgea Busha, naj v svoji državi odpravi smrtno kazen, četudi jo večina Američanov podpira. "Politika dela velikega to, da zna prepričati ljudi, naj stopijo iz svoje kože," je še dejala Fontainova.
Verski nemiri v Kairu
21. 06. 2001 00.00
V spopadih med koptskimi kristjani in policisti je bilo v sredo v egiptovski prestolnici Kairo ranjenih več kot 70 oseb. Arabska televizijska postaja Al Dšasira je sinoči poročala, da je pred katedralo v mestnem predelu Abasija protestiralo okoli 15.000 koptov. Ti so se zbrali, da bi slišali, kaj bo patriarh Šenuda III. povedal glede afere zaradi objave obscenih fotografij nekega nekdanjega egiptovskega duhovnika, a je Šenuda III. svoje redno srečanje z verniki v katedrali odpovedal. Zbrana množica, ki je nosila lesene križe in zastave, je začela metati kamenje, policija pa se jih je lotila z vodnimi topovi.
Svetovni kongres o smrtni kazni
21. 06. 2001 00.00
V poslopju Sveta Evrope (SE) v Strasbourgu se je danes začel prvi svetovni kongres o smrtni kazni, na katerem sodeluje približno 110 udeležencev iz vseh petih celin. Kongres sta odprla generalni sekretar SE Walter Schwimmer in predsednik francoskega združenja Skupaj proti smrtni kazni Michel Taube.
Obsodba krutosti nad živalmi
21. 06. 2001 00.00
Porota sodišča v kalifornijskem mestu Santa Clara je potrebovala manj kot eno uro, da je Andrewa Burnetta spoznala za krivega krutosti nad živalmi. Sedaj mu grozi kazen do treh let zapora, ker je v jezi zaradi manjše prometne nesreče desetletnega pudeljčka vrgel na cesto, kjer so ga povozili.
SNS za ostrejše kaznovanje
21. 06. 2001 00.00
Slovenska nacionalna stranka je predstavila predlog sprememb kazenskega zakonika republike Slovenije. Spremembe naj bi zajele področje kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, saj so po mnenju stranke obstoječe kazni za posilstvo in spolno nasilje absolutno prenizke. Največ ogorčenja sprožajo predvsem smešno nizke kazni za spolno nasilje oziroma zlorabo otrok in oseb z duševnimi motnjami. Kazen za tovrstno dejanje je od najmanj šestih mesecev do največ osmih let zapora, predlog SNS pa je, da naj bi bila tovrstna dejanja kaznovana z najmanj petimi in največ dvajsetimi leti zaporne kazni.
Lončaričevi ženi pet let zapora
20. 06. 2001 00.00
Sodišče v Trstu je Kitajko Wang Xumei, ženo znanega tihotapca s prebežniki Josipa Lončariča, obsodilo na pet let zapora in plačilo kazni v višini 60 milijonov lir (več kot 6 milijonov tolarjev). Kot danes še poroča tržaški dnevnik Il Piccolo, je to precej mila kazen za 32-letno kitajsko državljanko, proti kateri poteka proces tudi na sodišču v Gorici in Bologni.
Vlahović pobegnil iz zapora
19. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski državljan Veselin Vlahović, ki ga bosansko-hercegovske oblasti sumijo vojnih zločinov med obleganjem Sarajeva, je pobegnil iz zapora blizu Podgorice, kjer je prestajal triinpolletno zaporno kazen zaradi kraje, je sporočila črnogorska policija. Vlahović je pobegnil iz zapora v Spužu blizu Podgorice, policija pa je prebivalstvo pozvala, naj pomagajo ujeti tega nevarnega ubežnika.
Joras napovedal gladovno stavko
19. 06. 2001 00.00
Na svojem domu v zaselku Mlini, kjer meja med Slovenijo in Hrvaško še ni določena, je danes tiskovno konferenco sklical Joško Joras, samooklicani borec za južno mejo. Joras pričakuje, da ga bodo hrvaški policisti v prihodnjih dneh odpeljali v zapor, kjer naj bi odsedel 17 dni, ker ni plačal denarne kazni zaradi izobešanja slovenske zastave in table "Tu je Slovenija" na svoji hiši. Če se bo to res zgodilo, bo Joras gladovno stavkal.
Levstiku 12 let zapora
15. 06. 2001 00.00
Okrožno sodišče v Ljubljani je Vinka Levstika, obdolženega umora dveh partizanov med drugo svetovno vojno, spoznalo za krivega kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike. Za oba umora mu je izreklo kazen 12 let zapora, predlogu tožilca za odreditev pripora iz razloga begosumnosti pa ni ugodilo. Levstik, ki ga na izrek sodbe zaradi zdravstvenih težav ni bilo, bo tako do pravnomočnosti sodbe, ki bo v primeru pritožbe, ki jo je obramba že napovedala, ostal na prostosti do sodbe višjega sodišča.
Zaključek procesa proti Levstiku
14. 06. 2001 00.00
Okrožno sodišče v Ljubljani je z zaključnimi govori tožilstva in obrambe končalo glavno obravnavo zoper Vinka Levstika, obtoženega dveh kaznivih dejanj vojnega hudodelstva. Levstikova odvetnika sta izpostavila predvsem spornost procesa, ki je po njunem mnenju nepravičen, totalitaren in politično naravnan. "Danes je pred sodiščem Vinko Levstik, nekdanji domobranec, jutri pa bo lahko Vinko Levstik, nekdanji partizan, v obeh primerih pa bi ravnal enako," je obtožbe na svoj in na račun tožilstva s strani obrambe zavrnil višji državni tožilec Janez Šinkovec. Izrek sodbe bo jutri ob 14. uri