kazniva dejanja
Direktor zanika vpletenost v goljufijo
05. 10. 2001 00.00
Ovadeni direktor celjske podružnice Ljudske banke – Volksbanke Andrej Šporin zanika kakršnokoli vpletenost v kaznivo dejanje oškodovanja banke.
Nadaljevanje sojenja družini Kamenik
01. 10. 2001 00.00
Na zatožno klop v Celju je po enoletnem premoru ponovno sedla skupina obtožencev, ki naj bi se ukvarjala s preprodajo mamil na celjskem. Med njimi so skoraj vsi člani družine Kamenik iz Slovenskih Konjic.
Štiri ovadbe v primeru Volksbanke
01. 10. 2001 00.00
Celjski kriminalisti so v primeru Volksbanke - Ljudske banke zaradi suma storitve različnih kaznivih dejanj podali štiri kazenske ovadbe. Pri razkrivanju kaznivih dejanj bo sodeloval tudi Interpol in številni finančni strokovnjaki.
Rogelj še vedno ni vrnil denarja
25. 09. 2001 00.00
Rok, v katerem bi moral nesojeni svetovni računalniški prvak Matjaž Rogelj državi vrniti okoli 13 milijonov tolarjev, se je iztekel, vendar Rogelj denarja še vedno ni vrnil.
Vse več tatvin goriv
09. 09. 2001 00.00
Na bencinskih servisih beležijo močan porast tatvin goriv, ki za podjetje Petrol predstavljajo veliko finančno obremenitev. Zato so za izsleditev tatov najeli zasebnega detektiva.
Nadaljuje se sojenje Makoterjevim morilcem
12. 07. 2001 00.00
Na soboškem okrožnem sodišču so končali zaslišanje obtožene šesterice, ki naj bi bila povezana z umorom Janka Makoterja. Med njimi je tudi žena pokojnega, podjetnica Milica Makoter. Nekateri med njimi naj bi bili vpleteni tudi v bombni napad na ljutomersko policijsko postajo in hišo takratnega komandirja postaje Jožeta Makoterja, sicer brata pokojnega Janka. Obtožnica, dolga 31 strani, poleg Bojana Žalika in Lendavčana Ladislava Olaha bremeni še Ljutomerčana Darka Šinka in Karmen Kocbek ter Lendavčanko Brigito Recek. Bojan Žalik iz Dolnjega Lakoša pri Lendavi in Ladislav Olah sta osumljena umora podjetnika Janka Makoterja, ki naj bi ga naročila njegova žena Milica. Darko Šinko naj bi domnevna morilca povezal z Makoterjevo, medtem ko tožilec Brigiti Recek in Karmen Kocbek očita, da naj bi za kazniva dejanja vedeli, vendar jih nista prijavili policiji.
Sojenje Norcu prekinjeno
25. 06. 2001 00.00
Sojenje upokojenemu hrvaškemu generalu Mirku Norcu in štirim drugim obtoženim vojnih zločinov, ki se je začelo na reškem županijskem sodišču, je bilo po 40 minutah prekinjeno zaradi zahteve obrambe po izločitvi predsednika sodišča in predsednice sodnega sveta. Obramba je v obrazložitvi navedla, da ni upravičenih razlogov, da se obtoženim sodi na županijskem sodišču na Reki namesto na županijskem sodišču v Gospiču, kjer naj bi bila storjena kazniva dejanja, za katera so obtoženci osumljeni.
Haag zahteva aretacijo 16 obtoženih
25. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubač je za beograjski Glas javnosti povedal, da se bo jugoslovanska vlada na Mednarodnem sodišču ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu potegovala za izročitev samo "glavnih krivcev", to pa naj bi bili po njegovih besedah tisti, ki so do sedaj obtoženi.
Zaporna kazen za Šuštarja
23. 06. 2001 00.00
Sojenje obtoženemu Borisu Šuštarju, bivšemu državnemu sekretarju na ministrstvu za gospodarstvo, in soobdolžencem - Stanislavu Droljcu, Rozani Šuštar in Boštjanu Šobi, ki se je začelo 12. aprila, se je zaključilo.
SNS za ostrejše kaznovanje
21. 06. 2001 00.00
Slovenska nacionalna stranka je predstavila predlog sprememb kazenskega zakonika republike Slovenije. Spremembe naj bi zajele področje kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, saj so po mnenju stranke obstoječe kazni za posilstvo in spolno nasilje absolutno prenizke. Največ ogorčenja sprožajo predvsem smešno nizke kazni za spolno nasilje oziroma zlorabo otrok in oseb z duševnimi motnjami. Kazen za tovrstno dejanje je od najmanj šestih mesecev do največ osmih let zapora, predlog SNS pa je, da naj bi bila tovrstna dejanja kaznovana z najmanj petimi in največ dvajsetimi leti zaporne kazni.
Zaključek procesa proti Levstiku
14. 06. 2001 00.00
Okrožno sodišče v Ljubljani je z zaključnimi govori tožilstva in obrambe končalo glavno obravnavo zoper Vinka Levstika, obtoženega dveh kaznivih dejanj vojnega hudodelstva. Levstikova odvetnika sta izpostavila predvsem spornost procesa, ki je po njunem mnenju nepravičen, totalitaren in politično naravnan. "Danes je pred sodiščem Vinko Levstik, nekdanji domobranec, jutri pa bo lahko Vinko Levstik, nekdanji partizan, v obeh primerih pa bi ravnal enako," je obtožbe na svoj in na račun tožilstva s strani obrambe zavrnil višji državni tožilec Janez Šinkovec. Izrek sodbe bo jutri ob 14. uri
Obtožnica zoper Lončariča
28. 05. 2001 00.00
Josip Lončarič, domnevni kralj tihotapljenja ljudi, naj bi na sodišču odgovarjal zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez mejo ter nedovoljenega prometa z orožjem, saj so mu v hišni preiskavi našli pištolo ter naboje. Njegov odvetnik že napoveduje ugovor na obtožnico, Lončarič pa si želi odpravo pripora.
Predaje albanskih upornikov
18. 05. 2001 00.00
Silam KFOR se je od srede
Demonstracije v Nišu
12. 05. 2001 00.00
Na demonstracijah za izpustitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića se je v Nišu zbralo okrog tisoč njegovih privržencev. Govorniki so vladni koaliciji DOS očitali, da je politični proces proti Miloševiću zrežirala in tako želela Srbijo prodati v tujino. Ob tej priložnosti so protestniki izrazili pričakovanje, da bi Miloševićeva socialistična stranka znova prišla na oblast. Od aretacije nekdanjega jugoslovanskega predsednika 1. aprila so to že četrte demonstracije v Srbiji, na katerih zahtevajo izpustitev Miloševića.
ZRJ pripravila obtožnice za svoje vojake
25. 04. 2001 00.00
Generalštab jugoslovanske vojske je sporočil, da je jugoslovansko sodstvo obtožilo 183 pripadnikov jugoslovanske vojske, ki so osumljeni, da so med spopadi na Kosovu od marca 1998 do junija 1999 zagrešili zločine. Jugoslovanska vojska je uvedla postopek proti 245 osebam in proti 183 od njih podala kazenske ovadbe, ker naj bi zagrešili umore in ogrožali življenja civilistov.
Protest v podporo Miloševiću
14. 04. 2001 00.00
V Beogradu se je brez incidentov končal protest v podporo Miloševiću, kjer se je zbralo nekaj tisoč privržencev Socialistične stranke Srbije. Varnostniki iz sodniške palače so sporočili, da sta predstavnika stranke Branislav Ivković in Slavica 195144ukić sodišču želela predati zahtevo, da bi se Milošević branil sam. Ivković je zbranim privržencem razložil, da bodo zahtevo sodišču predali zato, ker se "borijo za izpustitev Slobodana in za svobodno Srbijo". Ivković je pozval še k predčasnim volitvam, sja so po njegovem ljudje šele zdaj spoznali, koga so izvolili. Veliko kritik je letelo tudi na račun pravosodnega ministra Vladana Batića, ki je vplival na odločitev zdravniške komisije, da se Miloševića pošlje nazaj v zapor. Slavica 195144ukić je povedala, da je 80.000 Srbov podpisalo peticijo za Miloševićevo izpustitev.
Zapestnice za zapornike
08. 04. 2001 00.00
Italija bo začela poskusno uporabljati elektronske zapestnice za prestopnike, ki so v hišnem priporu. Oblasti bodo prestopnikom v petih italijanskih mestih nadele 350 elektronskih zapestnic.
Kaj bo z Miloševićevimi sodelavci
01. 04. 2001 00.00
Jugoslovanski preiskovalni sodnik Goran Čavlina je napovedal, da bodo v prihodnjih dneh zaradi suma izkoriščanja položaja in finančnih goljufij zaslišali še štiri visoke predstavnike nekdanjega režima. Gre za nekdanjega vodjo carinske uprave Mihaila Kertesa, nekdanjega podpredsednika jugoslovanske vlade Nikolo Šainovića, nekdanjega finančnega ministra Jovana Zebića in nekdanjega vodjo srbskih tajnih služb Radeta Markovića.
Sprejet predlog zakona o amnestiji
29. 03. 2001 00.00
Ob deseti obletnici slovenske samostojnosti je vlada sprejela predlog zakona o amnestiji. Gre za akt milosti države, s katerim bo določeni kategoriji obsojencev delno odpuščena izvršitev kazni. Zapornikom, obsojenim za lažja kazniva dejanja, naj bi kazen zmanjšali za četrtino, okoli 30 oseb pa naj bi bilo izpuščenih. Zakon mora potrditi še parlament.
Slovenija ni koruptivna država
28. 03. 2001 00.00
Slovenija ni preveč koruptivna država, je eno izmed osrednjih ugotovitev strokovnega klubskega srečanja kluba celjskih podjetnikov Zlatorog, ki je bilo tokrat s temo Tožilstvo v procesu tranzicije mlade države namenjeno zlasti tematiki pravosodja. Kljub temu, da je korupcija v naši državi veliko temno polje, pa po mnenju vrhovnega državnega tožilca Franca Mazija ni izstopajoča, saj je bilo po nekaterih podatkih v zadnjih letih prijavljenih le 20 primerov tovrstnih kaznivih dejanj. Sicer je v zadnjih letih bilo na tožilstvo naslovljeno približno 500 ovadb za kazniva dejanja, ki so se zgodila v procesu lastninjenja. Doslej je tožilstvo zaradi takšnih kriminalnih dejanj kaznovalo 100 obtožencev.
Strokovnjaki o varovanju tajnih podatkov
06. 03. 2001 00.00
Pred vstopom v Evropsko unijo in Nato čaka Slovenijo sprejem še enega, zelo pomembnega zakona, in sicer o varovanju tajnih podatkov. Že med obravnavo tega zakona so se razvile polemike o tem, kdaj je nek podatek lahko tajen in, ali pomeni varnostno preverjanje državnih uslužbencev, ki imajo dostop do tajnih podatkov, že kršenje človekovih pravic. Na ta in podobna vprašanja so danes skušali odgovoriti različni strokovnjaki.
Tožilstvo odstopilo od pregona
05. 03. 2001 00.00
Okrožno državno tožilstvo v Kranju je v začetku februarja odstopilo od pregona zoper Janeza Rabiča zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, prav tako pa tudi zoper Igorja Babnika, Božidarja Zajca in Janeza Janeža zaradi kaznivih dejanj nezakonitega lova. O tem je bil obveščen tudi preiskovalni sodnik kranjskega okrožnega sodišča. Kot je povedala generalna državna tožilka Zdenka Cerar, je tožilstvo od pregona odstopilo zaradi pomanjkanja dokazov, saj na podlagi dokazov, ki so bili pridobljeni v preiskavi, ni bilo mogoče dokazati, da so obdolženci izvršili očitana kazniva dejanja. Šlo naj bi sicer za krivolov oziroma nezakoniti lov v Triglavskem narodnem parku, ki naj bi se zgodil v času od začetka januarja 1997 do 27. maja 1998 leta.
Porast kaznivih dejanj ob mejah
06. 02. 2001 00.00
Število obravnavanih kaznivih dejanj na območju Policijske uprave Krško se je lani glede na leto poprej povečalo za slabih 17 odstotkov, kar je za 7 odstotkov nad slovenskih povprečjem in je tako največje v državi, je na novinarski konferenci o delu v lanskem letu povedal direktor PU Krško Andrej Zbašnik. Največjo rast kaznivih dejanj so zabeležili ob meji in na sami meji s Hrvaško, kjer se je število kaznivih dejanj glede na prejšnje leto povečalo kar za polovico, kar je posledica povečanega števila ilegalcev in potnikov, predvsem prek mejnih prehodov Obrežje in Slovenska vas. Po Zbašnikovih besedah so bili policisti lani zelo uspešni na področju preprečevanja ilegalnih migracij, med katerimi so zajeli največ Irancev, nazaj na Hrvaško pa so tako uspešno vrnili 68 odstotkov ilegalcev. Lani so tako obravnavali za 40 odstotkov več oseb, ki so ilegalno prestopile državno mejo, ali pa so to poskušale.
Nov tožilec na Ptuju
24. 01. 2001 00.00
Generalna državna tožilka Zdenka Cerar je danes osebno predala vodenje ptujskega tožilstva Francu Lengarju, višjemu tožilcu iz Maribora. Lengar bo ptujsko tožilstvo vodil namesto Marjana Glavarja, ki so ga policisti zaradi suma korupcije, aretirali včeraj. Glavar naj bi namreč sprejemal podkupnino od kriminalne združbe, ki naj bi se ukvarjala z mamili in tihotapljenjem ilegalcev.
Bo Milošević obtožen?
24. 12. 2000 00.00
Srbsko pravosodje bi lahko v roku dveh mesecev vložilo obtožnico proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, je za beograjski radio B92 dejal eden od srbskih notranjih ministrov Božidar Prelević.
S poravnavo do razbremenitve tožilcev
21. 12. 2000 00.00
Tožilstvo je v letošnjem letu začelo s projektom poravnavanja v lažjih kazenskih zadevah iz pristojnosti okrajnih sodišč, za katera je zagrožena kazen do treh let ali denarna kazen. S pomočjo poravnalcev so tožilci letos že v predkazenskem postopku rešili 694 zadev, ki bi sicer končale na sodišču. Poleg tožilskega časa prihranijo s poravnavo tudi veliko denarja, saj je postopek pred sodiščem bistveno dražji.
Tožilci zadovoljni z delom
20. 12. 2000 00.00
Državni tožilci so se zbrali na sedmih tožilskih dnevih v blejskem hotelu Toplice in ocenili delo v letu 2000. Generalni državni tožilki Zdenki Cerar so se za govorniškim odrom pridružili še predsednik vrhovnega sodišča Mitja Deisinger, generalni direktor policije Marko Pogorevc, generalni državni pravobranilec Luciano Benvič, predstavnik odvetniške zbornice Nikola Grgurevič ter predstavnik hrvaških tožilcev Dragutin Novosel, ki so ocenili sodelovanje s tožilstvom in nakazali tudi nekatere smeri razvoja kaznovalnega prava v Sloveniji.
Minister Bizjak podpisal konvencijo
12. 12. 2000 00.00
Slovenski minister za pravosodje Ivo Bizjak, ki se v Palermu na Siciliji udeležuje konference ZN o boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, je podpisal konvencijo, ki naj bi v prihodnje pripomogla k meddržavnemu sodelovanju na tem področju. Kot je dejal minister Bizjak, je boj proti organiziranemu kriminalu ena od varnostnih prioritet naše države, zato Slovenija upa, da bo s konvencijo pridobila širši, mednarodni mehanizem za zatiranje tega pojava.
Tožilci o problemu korupcije
09. 11. 2000 00.00
Organiziran kriminal in korupcija sta tesno povezana pojma, razširjena pa sta tudi zaradi slabe povezanosti državnih služb, ki naj bi jih omejevale in odkrivale. Kazniva dejanja podkupovanja je tudi zelo težko odkriti, preiskati ter jih pripeljati do obsodbe, tako odmevnih primerov, kot je sedanji, v Sloveniji še ni bilo. Slovenija se je v nedavni raziskavi Evropola glede korupcije med 95 državami uvrstila na zelo dobro 25 mesto, je pa vprašljivo, če je korupcije pri nas res tako malo, ali pa je samo premalo raziskana, je na tiskovni konferenci povedala generalna državna tožilka Zdenka Cerar.
Bodo Rusi aretirali Miloševića?
04. 10. 2000 00.00
Medtem ko se po Srbiji nadaljujejo protirežimski protesti, je svetovalec