kdo
Humanitarni koordinator o Iraku
20. 10. 2000 00.00
Novi humanitarni koordinator OZN za Irak Tun Myat je na novinarski konferenci v New Yorku opisal položaj v Iraku, za katerega že deset let veljajo mednarodne sankcije. Myat je pozval k čimprejšnji sprostitvi 2,2 milijarde dolarjev vrednih pogodb iz Programa nafta za hrano, po katerem lahko Irak izvaža nafto, denar od prodaje pa pod nadzorom OZN nato porabi za hrano in zdravila. Za veliko večino zaostalih pogodb so odgovorne ZDA, ki trdijo, da lahko blago služi v drugačne kot le humanitarne namene. Myat je izrazil prepričanje, da je program razdeljevanja hrane v Iraku sicer med najboljšimi na svetu in hrana pride do tistih, ki jo potrebujejo, vendar ljudem primanjkuje vseh drugih dobrin. Iračani zato hrano prodajajo na črnem trgu, da bi dobili denar za obleko in obutev.
Vlada odgovarja ekologom o deponijah
18. 10. 2000 00.00
Vlada je na seji 6. oktobra sprejela odgovor na zahtevo Društva ekologov Slovenije, ki je zahtevalo pojasnila, vezana na odločbo ustavnega sodišča v zvezi s prostorskimi plani občine Žalec, ki so urejali deponije odvečnega materiala, nastalega pri gradnji avtoceste Arja vas - Ločica pri Vranskem. Društvo se je na vlado prvič obrnilo že decembra lani, ker pa ni bilo zadovoljno z njenim dogovorom, se je konec junija obrnilo na predsednika vlade Andreja Bajuka. Društvo je vlado med drugim vprašalo, kdo je odgovoren za kršitve zakonskega načela vključevanja javnosti in ustavnega načela sodelovanja pri opravljanju javnih zadev. Vlada je pojasnila, da v lokacijski načrt Arja vas - Ločica pri Vranskem niso bile vključene lokacije za pridobivanje gradbenega materiala niti lokacije za deponiranje viškov nenosilnega materiala.
Sojenje domnevnim Arkanovim morilcem
17. 10. 2000 00.00
Na beograjskem okrožnem sodišču se je danes začel proces proti domnevnim morilcem voditelja srbskih paravojaških enot Željka Ražnjatovića Arkana, ki je bil ubit 15. januarja letos v Beogradu.
Princ Haakon zanikal govorice o zaroki
17. 10. 2000 00.00
Norveški prestolonaslednik princ Haakon je danes v Oslu odločno zanikal, da se je zaročil ali da je določil datum zaroke s prijateljico Mette-Marit Tjessem Hoeiby, kot so popoldne poročali norveški mediji. Novico o uradni zaroki je pozno popoldne zanikal tudi norveški dvor.
Jutri parlamentarne volitve v Egiptu
17. 10. 2000 00.00
V Egiptu se bodo jutri začele parlamentarne volitve, ki bodo potekale v treh fazah. Volivci v Zgornjem Egiptu, delti Nila in Kairu bodo 444 od 454 članov parlamenta tako prvič volili v časovnih zamikih 18. in 29. oktobra ter 8. novembra. Novi parlament, v katerem bo tudi 10 poslancev, ki jih imenuje predsednik države, se bo na prvi seji sestal 14. decembra.
Milijon dolarjev za olimpijce
17. 10. 2000 00.00
Deset ameriških olimpijcev se bo potegovalo v kvizu Kdo želi biti milijonar televizijske družbe ABC. Dve posebni olimpijski oddaji bosta na programu 22. in 24. oktobra, med sodelujočimi pa bodo šprinter
Na Norveškem dvoru se obeta zaroka
16. 10. 2000 00.00
Norveški prestolonaslednik, princ Haakon je danes v Oslu napovedal zaroko z meščanko, bivšo natakarico Mette-Marit Tjessem Hoeiby. Zveza med 27-letnim prestolonaslednikom in njegovo enako staro izbranko že dolgo buri duhove v javnosti te sicer mirne skandinavske dežele, saj ima prihodnja norveška kraljica že nezakonskega sina, katerega oče je bil že večkrat obsojen zaradi zlorabe mamil in nasilništva.
Evropske zgodbe Jaše Zlobca
10. 10. 2000 00.00
Evropske zgodbe, izdala jih je založba Karantanija, so skupek izbranih 51 kolumen, ki jih je Jaša Zlobec pisal od leta 1996 v Mladini pod psevdonimom fatalist Jakob. Spominjajo na Rdečo zlobo, ki jo je podpisala Džuli Šviga davnega leta 1987 in v kateri so bili ravno tako izbrani članki, ki jih je Jaša pisal in objavljal v takrat "oporečniški" Mladini, v osemdesetih letih. Zagovor Evropskih zgodb je napisala Džuli Švili, teta fatalista Jakoba, ki pravi, da je bilo v prejšnjih časih vse drugače, vedelo se je, kdo je na kateri strani, polja so bila jasno razdeljena...
Ameriški ponudnik pripravljen plačati največ
09. 10. 2000 00.00
Na ministrstvu za promet in zveze so danes odprli ponudbe za pridobitev koncesije za gradnjo mobilnega omrežja GSM 1800. Pričakovali so sedem vlog, do izteka roka pa so prispele le štiri. Poleg slovenskih operaterjev mobilne telefonije sta prispeli še ponudbi avstrijskega in ameriškega ponudnika mobilnih komunikacij.
Bo Mancini nasledil Lippija
06. 10. 2000 00.00
Pri italijanskem nogometnem prvoligašu Interju mrzlično iščejo novega trenerja, potem ko je predsednik kluba Massimo Moratti po prvem krogu domačega prvenstva odpustil Marcella Lippija. Na vročem stolčku je Moratti najprej želel Daniela Passarello, toda ta ima še veljavno pogodbo z urugvajsko reprezentanco in z dogovorom ni bilo nič. Tako naj bi bil zdaj prvi kandidat za trenerja Roberto Mancini, ki zdaj opravlja funkcijo pomočnika trenerja pri Laziu.
Vmešavanja vojske ne bo
06. 10. 2000 00.00
Generalštab jugoslovanske vojske po današnji večurni seji sicer ni izdal napovedanega sporočila za javnost, kot pa je poročala tiskovna agencija Tanjug, sklicujoč se na vire blizu vojski, se ta ne bo vmešala v dogajanje in bo delovala v skladu s pooblastili, ki ji jih nalaga ustava, kar je že večkrat zagotovila.
Kučan odgovoril Peterletu
05. 10. 2000 00.00
Iz predsednikovega urada so, potem ko je zunanji minister Lojze Peterle v pismu predsednika države Milana Kučana znova pozval k podpisu ukaza o odpoklicu nekaj veleposlanikov, sporočili, da Kučan podpisa ukazov o odpoklicu veleposlanikov ni odklonil, pač ga je odložil.
Andy Warhol in prvi avtomobil v muzeju St. Peterburga
05. 10. 2000 00.00
V več kot 200-letni zgodovini muzeja v St. Peterburgu je v njem prvič na ogled avtomobil. Gre za BMW M1, ki ga je poslikal slavni umetnik pop arta Andy Warhol (1928-1987). Na doslej največji razstavi o življenju in delu Andyja Warhola v Rusiji bo do 28. novembra na ogled več kot 80 njegovih del, predvsem slik iz iz obdobja med 1950 in sredino 80. letih. Direktor muzeja v St. Peterburgu Mihail Pjotrovski je ob odprtju razstave spomnil na slovanske korenine umetnika, čigar starši so v ZDA prišli iz Slovaške. "Andy Warhol bi bil navdušen, da eden največjih muzejev na svetu razstavlja njegovo umetnost," dejal direktor Andy Warhol Museum iz Pittsburgha Thomas Sokolowski. "Če kdo predstavlja ZDA in povojno generacijo, potem je to Andy Warhol. Noben drug umetnik ne izda več o svojem času kot on."
Dogovor o prenehanju spopadov
03. 10. 2000 00.00
V Nablusu na Zahodnem bregu je bil v spopadih z izraelskimi varnostnimi silami včeraj ubit še en mlad Palestinec, so sporočili viri iz bolnišnice. Tako se je število ubitih v zadnjih izraelsko-palestinskih spopadih povzpelo že na 49. Palestinski minister za sodelovanje Nabil Šat pa je danes pozval Evropsko unijo k sodelovanju v preiskovalni komisiji, ki naj bi ugotovila odgovorne za izbruh nasilja.
Kitajci se ne pogovarjajo o spolnosti
01. 10. 2000 00.00
Devet desetin Kitajcev je preveč sram, da bi se s svojimi otroki pogovarjali o spolnosti, in raje vidijo, da se otroci sami spoznajo s to temo, je pokazala anketa, ki jo je objavila tiskovna agencija Xinhua. Anketo so naredili med 700 starši v Šanghaju, največjem in najbolj liberalnem kitajskem mestu. Spolnost je že tradicionalno tabu tema v kitajski kulturi, poroča Xinhua. Če kdo pogovor napelje na spolnost, večina Kitajcev zardi.
Al Gore bi postal pisatelj
29. 09. 2000 00.00
Al Gore bi se lahko posvetil pisanju, če ne bo zmagal na predsedniških volitvah. "Preden sem postal politik, sem bil sedem let novinar.
Zdesetkana slovenska reprezentanca
28. 09. 2000 00.00
Oktobra čakata slovensko nogometno reprezentanco dve tekmi v kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu na Japonskem in Južni Koreji leta 2002. Najprej se bo Slovenija v gosteh pomerila z Luxemburgom, nato pa se bo doma udarila s Švico. Selektor Srečko Katanec ne bo mogel računati na usluge dveh standardnih branilcev, po novem pa sta vprašljiva tudi vratar Marko Simeunovič (Maribor Pivovarna Laško) in napadalec Mladen Rudonja (Portsmouth).
Kdor ne skače ni Debevec
28. 09. 2000 00.00
Na brniško letališče je včeraj zvečer prispela prva skupina slovenskih olimpijcev, ki so se vrnili z olimpijskih iger v Sydneyju, med njimi pa je razumljivo največ zanimanja zbudil zlati slovenski strelec Rajmond Debevec. Olimpijskega zmagovalca in ostale slovenske olimpijce je na letališču pričakalo nekaj sto športnih navdušencev.
Kolesarja Huptman in Murn solidna
27. 09. 2000 00.00
Nemški kolesar Jan Ullrich je osvojil še zadnji naslov, ki mu je manjkal v bogati karieri. Po naslovu svetovnega prvaka, zmagovalca dirke Po Franciji in dirke Po Španiji, je v Sydneyju osvojil še naslov olimpijskega prvaka. Kolesar nemškega Telekoma je imel v zadnjih kilometrih obilno pomoč klubskih kolegov, Kazahstanca Aleksandra Vinokurova in rojaka Andreasa Klödna, ki sta v zadnjih 30 kilometrih sodelovala pri njegovem napadu, na koncu pa sta imela od tega tudi veliko korist, saj sta si razdelila preostali medalji. Kolesarji so že od samega začetka začeli z močnim tempom in hitro dali vedeti, da to ni navadna dirka, ampak olimpijske igre. Prve kroge so prevozili s povprečno hitrostjo 42 kilometrov na uro, kar je v kolesarstvu prava redkost. Prvi so z napadi začeli nekateri manj znani tekmovalci, toda njihovi poskusi so bili obsojeni na neuspeh. V desetem od 14 krogov pa se je dirka začela razvijati. Povprečna hitrost je še narasla, v ospredju pa so začeli narekovati ritem nekateri favoriti, predvsem je bil presenetljivo aktiven trenutno najboljši poljski kolesar Piotr Wadecki, ki je bil zraven praktično pri vseh pobegih. V 12. krogu se je v ospredje prebila skupina 18 kolesarjev in strokovnjaki so že pravilno menili, da bo eden izmed njih zmagovalec 239,4 kilometra dolge dirke. Začeli so preštevati, katera država ima največ kolesarjev v tej skupini, kajti računali so, da bo za končni uspeh potrebna medsebojna pomoč. V sredini 13. kroga se je za napad odločil Ullrich, sledila pa sta mu le njegova klubska kolega Klöden in Vinokurov. Ko je vodilna trojica s složnostjo povečevala prednost, je bilo jasno, da bo zmagovalec Ullrich. Ne samo, ker je aktualni svetovni prvak v kronometru najmočnejši, ampak tudi zato, ker je v svojem moštvu najvplivnejši. Slovenski kolesarji po pričakovanju niso imeli večje vloge pri razpletu dirke. Držali so se glavnine, saj bi njihovi napadi verjetno pomenili "samomor". Prvi je zaradi slabega občutja v 11. krogu odstopil Martin Hvastija, nato pa se mu je krog pozneje v boksih zaradi padca pridružil še Tadej Valjavec. Tako sta v zadnjih dveh krogih v konkurenci ostala le Hauptman in Murn. V cilj sta prišla v času štirinajstega Nemca Erica Zabela, s svojima uvrstitvama pa sta izpolnila svoja in pričakovanja selektorja. "Če bi mi kdo pred štartom rekel, da bosta dva uvrščena tako visoko, mu ne bi verjel. Andrej, Uroš in Tadej so se dobro borili, nekoliko slabši je bil Martin, to pa verjetno zaradi naporov, ki je od njega zahtevala dirka Po Španiji. Moram reči, da je bilo naše moštvo eno od mlajših, kar je dober obet za prihodnost," je bil z dosežki svojih varovancev zadovoljen Penko.
Odzivi mednarodne skupnosti na volitve v ZRJ
26. 09. 2000 00.00
Ameriška administracija se je doslej vzdržala daljših komentarjev na povolilno dogajanje v ZR Jugoslaviji, medtem pa sta oba domova ameriškega kongresa potrdila predlog zakona o finančni pomoči opozicijskim skupinam oziroma pomoč pri razvoju demokracije v Srbiji in Črni Gori, ki v letu 2000 znaša okrog 50 milijonov ameriških dolarjev.
Zmagovalec še ni znan
26. 09. 2000 00.00
Tudi v današnjih jutranjih urah še ni zagotovo znano kdo je zmagovalec predsedniških in parlamentarnih volitev v ZR Jugoslaviji. Tako jugoslovanski režim in opozicija trdita, da sta zmagala. Prvič pa se je zgodilo, da je Miloševićeva stranka priznala, da so izidi izredno tesni.
Preverjanje poslovanja v Elektro Ljubljana
25. 09. 2000 00.00
Po informacijah iz ministrstva za gospodarske dejavnosti že nekaj časa preverjajo poslovanje javnega podjetja Elektro Slovenija pod nekdanjim direktorjem Ivom Baničem. Baniču očitajo, da naj bi prejemal provizije od prodaje tistega dela električne energije iz jedrske elektrarne Krško, ki jo je podjetje Eles pred dvema letoma namesto na Hrvaško, začelo prodajati na evropskem trgu.
Peta zlata kolajna za Redgravea
23. 09. 2000 00.00
Britanec Steven Redgrave je na olimpijskih igrah v Sydneyju v četvercu brez krmarja kot prvi veslač v zgodovini osvojil peto zlato kolajno. 38-letni Redgrave si je prvo olimpijsko zlato priveslal pred 16 leti v Los Angelesu.
Cene nafte predmet predvolilnega boja
22. 09. 2000 00.00
Predsedniška kandidata dveh največjih ameriških strank sta v predvolilno kampanjo vključila tudi problem visokih cen nafte. Demokratski kandidat,
Bolnišnica in Madonna hočeta isti naslov
16. 09. 2000 00.00
Rimsko katoliška bolnica upa, da ji bo dodeljen spletni naslov madonna.com "isto stran, kot jo želi tudi svetovno znana pop pevka Madonna. Bolnišnica Madonna Rehabilitation Hospital iz ameriške zvezne države Nebraske že ima v lasti spletni naslov madonna.org, medtem ko ima Madonna v lasti madonnafanclub.com. Ameriški podjetnik Dan Parisi ima sedaj v lasti spletni naslov madonna.com. Prej je uporabljal spletno stran za razpečevanje pornografskega materiala, sedaj pa na njej pojasnjuje svoje mnenje glede te teme. Trdi, da Madonna, katere polno ime je Madonna Louise Ciccone, nima več pravic do spletne domene kot kdorkoli drug, ki nosi enako ime. Parisi je prejšnjo plomlad ponudil spletno domeno bolnisnici. Ta mesec naj bi organizacija Združenih narodov za intelektualno lastnino razglasila, kdo bo dobil domeno madonna.com.
Zlato in svetovni rekord za Thorpea
16. 09. 2000 00.00
V finalu 400m moški - prosto je zlato medaljo in svetovni rekord dosegel Avstralec
So živila Kranj prevzela Gorenjski sejem?
13. 09. 2000 00.00
Ali je prevzem podjetja Gorenjski sejem le uspel? V zadnjem obdobju sta se za prevzem borili dve podjetji, to sta Engrotušin Živila iz Kranja. Prevzem je očitno uspel lokalnemu trgovcu.
Vodstvo ZLSD o volilni strategiji
09. 09. 2000 00.00
O programu se je popoldne v Ljubljani posvetovalo najširše vodstvo Združene liste socialnih demokratov. Največjo težo bodo dali znanju. Izbrali so slogan za svojo kampanjo, in že razkrili, kdo bo kandidiral na njihovi listi.
Končan kongres LDS
09. 09. 2000 00.00
S potrditvijo volilnega programa se je v Cankarjevem domu sklenil dvodnevni kongres Liberalne demokracije Slovenije (LDS), ki mu je ob 16. uri sledila volilna konvencija, na kateri so se prvič predstavili kandidatke in kandidati LDS za oktobrske parlamentarne volitve. Osnovno izhodišče volilnega programa LDS je, da je konec tranzicije, prehodnega obdobja, tekme z drugimi državami kandidatkami za vstop v EU, ter da je potrebna nova razvojna strategija. Ključna politična cilja LDS ostajata vključujoča družba in odprta država, ključni elementi za dosego teh ciljev pa so znanje, informacijska infrastruktura in solidarnost. LDS bo na letošnjih volitvah volivke in volivce nagovorila s sporočilom "Slovenija gre naprej!". Na volilni konvenciji LDS so se predstavili vsi kandidati in kandidatke stranke za letošnje parlamentarne volitve. Poleg predsednika stranke Janeza Drnovška kandidirajo skoraj vsi dosedanji poslanci stranke in večina nekdanjih ministrov. Poleg Mirka Bandlja, Slavka Gabra, Boruta Šukljeta, Dimitrija Rupla, Pavla Gantarja, Jožefa Školča, Igorja Bavčarja in Toneta Ropa je prvič na kandidatni listi LDS tudi Mitja Gaspari, in sicer kot nestrankarski kandidat. Med kandidati LDS za poslance je novinec tudi generalni sekretar stranke Gregor Golobič. Kot omenjeno, kandidirajo vsi dosedanji poslanci LDS, razen Jožefa Zimška, pa tudi neodvisni poslanec Ciril Pucko.
Kučan govoril s Klestilom
08. 09. 2000 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan se je po govoru na vrhu tisočletja na sedežu OZN v New Yorku z avstrijskim predsednikom Thomasom Klestilom pogovarjal o širitvi EU in zapletu med državama, povezanim z Avnojskimi sklepi. "Thomas Klestil je dejal, da se bo Avstrija še naprej zavzemala za širitev EU, ki je v interesu Avstrije, EU in evropske prihodnosti. Avstrija Sloveniji priznava, da je ena od enakopravnih naslednic nekdanje Jugoslavije," je dejal Kučan. Predsednika Slovenije in Avstrije pa sta na pogovoru ugotovila, da obstaja razlika glede priznavanja Avstrijske državne pogodbe in mnenja, ali je slovenski zakon o denacionalizaciji diskriminatoren do avstrijskih državljanov. O vprašanju, če bo Slovenija lahko vstopila v EU kot nasledstveni podpisnik Avstrijske državne pogodbe, se bo potrebno pogovarjati, če bo to vprašanje postalo aktualno.