kemična
Svetovni dan brez tobaka
31. 05. 2001 00.00
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ob današnjem Svetovnem dnevu brez tobaka, ki poteka pod naslovom Tobačni dim ubija - očistimo zrak in pljuča, opozarja predvsem na škodljive vplive pasivnega kajenja na zdravje in na neprostovoljno izpostavljenost tobačnemu dimu na delovnem mestu, v gostinskih lokalih in domačem okolju. Kot je povedala Vesna Kerstin Petrič z Urada RS za sodelovanje z WHO, posledice kajenja naraščajo predvsem med ženskami, tako zaradi pasivnega kajenja kot zaradi vedno bolj agresivnega oglaševanja tobačne industrije, pasivnemu kajenju pa so izpostavljeni tudi otroci, po nekaterih ocenah celo polovica vseh otrok. Zato po besedah Petričeve WHO poziva vlade, naj čimprej poostrijo nadzor nad tobakom in omejijo kajenje v javnosti ter prepovejo reklamiranje tobačnih izdelkov.
Manjši dobiček Belinke
11. 11. 2000 00.00
Skupina Belinka, ki zaposluje 310 ljudi, naj bi letos sicer ustvarila nekoliko manjši dobiček kot lani, vendar pa bodo njeni poslovni rezultati kljub temu v skladu s pričakovanji. Lanski 422 milijonov tolarjev vreden čisti dobiček naj bi letos po besedah predsednika uprave Belinke Silva Sveteta nekoliko zmanjšale predvsem višje cene energije, katere velik porabnik je Belinka Perkemija ter rast tečaja ameriškega dolarja, ki draži dobavo surovin. Tudi čista donosnost kapitala, ki je lani dosegla pet odstotkov, naj bi se zato letos nekoliko znižala. Sicer pa Svete meni, da bi se morala v Sloveniji združiti predvsem kemična podjetja, ki izdelujejo premaze, in po njegovem mnenju se bo to v prihodnje tudi zgodilo.
Višja industrijska proizvodnja na Japonskem
28. 06. 2000 15.47
Japonska industrijska proizvodnja se je maja v primerjavi z mesecem poprej zvišala za 0,2 odstotka, kar je predvsem posledica večjega povpraševanja po japonskih izdelkih v Aziji in ZDA. Največji generator rasti je bila maja elektronska industrija, ki je svoj output v primerjavi s prejšnjim mesecem zvišala za 5,4 odstotka, so sporočili iz japonskega ministrstva za mednarodno trgovino in industrijo.
Onesnažen zrak v Rusiji
11. 02. 2000 08.35
Škodljive snovi v zraku presegajo dovoljeno mero v 185 ruskih mestih, kjer živi skupno 61 milijonov oseb, so ugotovili na ruskem državnem uradu za ekologijo. Glavni onesnaževalci v ruskih mestih naj bi bila metalurška, kemična in naftna industrija, najbolj onesnažena mesta v državi pa naj bi bila Moskva, Jekaterinburg in Norilsk.
Savine delnice v borzni kotaciji
03. 01. 2000 21.17
Odbor za sprejem je 13. decembra sprejel sklep, da se v borzno kotacijo A sprejme 1.720.987 navadnih imenskih delnic družbe Sava, gumarska in kemična industrija s skrajšano skupno oznako Sava. Po izpolnitvi pogojev za trgovanje v okviru borzne kotacije A s strani izdajatelja je Ljubljanska borza kot prvi dan trgovanja z delnicami družbe v okviru borzne kotacije A določila četrtek, 6. januarja 2000.
Sprejem Savinih delnic na Ljubljansko borzo
15. 12. 1999 16.32
Odbor za sprejem Ljubljanske borze je v ponedeljek sprejel sklep, da se v borzno kotacijo A sprejme 1.720.987 navadnih imenskih delnic družbe Sava, gumarska in kemična industrija s skrajšano skupno oznako SAVA. Datum začetka trgovanja bo določen naknadno, po izpolnitvi pogojev za trgovanje v okviru borzne kotacije A s strani izdajatelja, so sporočili z Ljubljanske borze.
Beograd že drugo noč brez napadov, tarča napadov znova Niš
25. 04. 1999 08.47
Letala Severnoatlantskega zavezništva že drugo noč zapored niso napadala Beograda, ob 2.50 pa so zadele transformatorsko postajo ob vznožju znanega razglednega stolpa s TV oddajnikom na hribu Avala, jugovzhodno od Beograda.
Sklenjen eden večjih poslov v petrokemični industriji
16. 04. 1999 11.52
Ameriška družba Huntsman je z Imperial Chemical Industries sklenila dogovor o nakupu štirih kemičnih oddelkov. Največja zasebna kemična družba v Severni Ameriki naj bi tako z 1,7 milijarde dolarjev vrednim poslom od Imperial Chemical Industries (ICI) prevzela aktivnosti s področja poliuretanov, titanovega dioksida, petrokemičnih operacij in dišav.
BASF in Gazprom podpisala dogovor o sodelovanju
01. 04. 1999 12.02
Nemška kemična družba BASF in ruski velikan na področju proizvodnje zemeljskega plina Gazprom sta včeraj sporočila, da sta podpisala dogovor o ustanovitvi enega največjih skupnih podjetij med omenjenima državama. Dogovor o izkoriščanju ruskih rezerv zemeljskega plina in nafte ter izgradnji naftovodnega omrežja za dobavo v Ludwigshafen sta podpisala predsednik Basfa Juergen Strube in šef Gazproma Rem Vyakhirev.
Hoechst se namerava združiti z Rhone-Poulenc še letos
18. 03. 1999 08.15
Nemška kemična družba Hoechst je objavila, da nameravajo združitev s francoskim Rhone-Poulenc izpeljati še letos in ne leta 2001, kot so sprva napovedovali. Hoechstovi predstavniki so ob tem povedali, da nadaljujejo tudi s pogajanji s Kuwait Petroleum Corp., pri čemer povezovanje družb ni izključeno. Hoechstova uprava se je sicer odločila, da o načrtih združevanja še ne bodo odločali na majski skupščini delničarjev, ampak bodo o tem vprašanju delničarji odločali na posebni skupščini junija oz. julija.
Obsežen varčevalni program v nemški kemični družbi BASF
17. 03. 1999 08.14
Nemška kemična družba BASF je napovedala, da bo po dveh letih rekordnih zaslužkov letos zaradi gospodarske stagnacije sledil obsežen varčevalni program. Ta naj bi bil vreden 900 milijonov mark. Kot je povedal predsednik družbe BASF Juergen Strube, je prodaja v prvih dveh mesecih letos padla za 10 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. To po Strubejevih besedah kaže na težke gospodarske razmere, ki letos čakajo gospodarstvo. Predsednik BASF je zato pozval nemško vlado, naj zniža davčno breme nemškega gospodarstva. Podobne zahteve pa so v zadnjem času prihajale tudi iz DaimlerChryslerja in Allianz Insurance. Kot poudarja Strube, bi moral BASF po davčni reformi, o kateri bodo v zgornjem domu parlamenta glasovali v petek, plačati za davke dodatnih 150 milijonov mark.
Lukoil Romania Group dobila pravico do letne predelave milijona ton kaspijske surove nafte v Romuniji
11. 03. 1999 08.24
Lukoil Romania Group, lokalna veja največje ruske naftne družbe Lukoil je na dražbi dobila pravico do letne predelave milijona ton kaspijske surove nafte v Romuniji. Kot so povedali državni uradniki, je s tem Romunija dobila boljše možnosti za konkuriranje sosednjim državam za pridobitev naftovoda med Kaspijskim morjem in Zahodno Evropo. Kot je povedal predstavnik <romunske podružnice družbe Lukoil Victor Craciun, bodo cene predelane nafte močno konkurenčne; tako bodo skušali pritegniti čim več strank iz Vzhodne in Zahodne Evrope. Nafto bodo od letos proizvajali v rafineriji Petrotel-Lukoil v mestu Ploiesti 60 kilometrov od Bukarešte. Romunija bo s transportom in skladiščenjem surove nafte zaslužila 13 milijonov dolarjev na leto. Sicer pa si romunske oblasti že dalj časa prizadevajo za izgradnjo naftovoda za transport surove nafte iz Azerbajdžana, Kazahstana, Gruzije, Ukrajine in Rusije v Zahodno Evropo čez svoje ozemlje. Za transport nafte prek svojih ozemelj iz Kaspijskega morja na zahodne trge pa si prizadevajo tudi Turčija, Bolgarija in Ukrajina. Glavne prednosti Romunije so po besedah njenih oblasti krajša razdalja in najboljša tehnološka opremljenost njihovih rafinerij. Kemična industrija je bila namreč eden izmed konjičkov nekdanjega diktatorja Nikolaja Ceausesca, ki je med drugim dal zgraditi deset rafinerij s skupno proizvodno zmogljivostjo 34 milijonov ton na leto.
Povečanje tujih investicij v Ukrajini
15. 02. 1999 08.39
Tuje investicije v Ukrajini so se leta 1998 v primerjavi z letom prej povečale za petino, in sicer na 920 milijonov ameriških dolarjev. Daleč največji delež investicij odpade na ameriške vlagatelje (skoraj 20 odstotkov) pred Nizozemsko (10) in Nemčijo (8), je poročala agencija Interfax, sklicujoč se na poročilo državnega statističnega urada. Tuje naložbe kapitala pritegujejo predvsem panoge, kot so živilska industrija, strojegradnja, kemična industrija in predelava kovin.
OMV povečal delež v združenju z Istrabenzom
03. 02. 1999 13.48
Avstrijska naftna in kemična družba OMV je povečala svoj delež v povezovanju z Istrabenzom na 25 odstotkov, je sporočil predstavnik Istrabenza Iztok Jelačin.
Za boljši spomin - kozarec in pol vina na dan
10. 01. 1999 09.56
Italijanski znanstveniki so ugotovili, da kozarec in pol vina na dan lahko ublaži nevrodegenerativne bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsova bolezen. Po pisanju britanskega časnika New Scientists so raziskave milanskih znanstvenikov pokazale, da neka naravna kemična spojina, ki se nahaja v grozdju in vinu, spodbudi sedemkrat večjo aktivnost in učinkovitost encimov, ki stimulirajo in obnovijo živčne celice. Znanstveniki so delovanje te kemične spojine, imenovane rezervatrol, preučevali na človeških živcih in odkrili, da spodbuja rast majhnih končičev na koncu živčnih celic, ki pomagajo pri povezovanju teh celic. ''Rezervatrol omogoča možganskim celicam, da se ponovno povežejo med seboj. Tako ponovno povezovanje reaktivira sposobnost pomnenja pri starejših osebah,'' je dejal vodja znanstvene ekipe Alberto Bertelli. Te procese v možganih pa je mogoče stimulirati, če popijemo kozarec in pol vina na dan.
Srčni spodbujevalnik med upepelitvijo poškodoval krematorij
23. 12. 1998 09.21
Upravljalci krematorija v francoskem mestu Grenoble bodo tožili zdravnika in vdovo moškega, katerega srčni spodbujevalnik je razneslo med upepelitivijo trupla. Eksplozija je krematorij močno poškodovala in naredila za skoraj 60.000 ameriških dolarjev škode. Zdravnik, ki je ugotovil smrt moškega in podpisal dovoljenje za upepelitev, ni preveril, ali ima pokojnik nemara srčni spodbujevalnik, zato naj bi on poravnal del škode; drugi del pa naj bi plačala 82-letna vdova, ki je podpisala dokument, da pokojnik nima v telesu spodbujevalnika ali kakršnekoli druge naprave z baterijami. Zaradi visoke temperature se je med upepelitvijo v spodbujevalniku sprožila kemična reakcija, ki je povzročila enako močno eksplozijo, kot bi jo dva grama razstreliva TNT. Tolikšna količina TNT zadošča, da 8-kilogramsko kovinsko kroglo ob eksploziji požene s hitrostjo 100 kilometrov na uro.
BASF in Shell bosta v Singapurju investirala 500 milijonov dolarjev
19. 12. 1998 09.36
Nemški kemični gigant BASF in del nizozemsko-britanskega koncerna Shell nameravata v Singapurju zgraditi tovarno v vrednosti 500 milijonov dolarjev. Kot poročajo časniki sta podjetji že podpisali dogovor o skupnem vlaganju, tako da bo novo podjetje skupna last obeh družb v enakih deležih. Nova kemična tovarna naj bi leta 2001 začela s proizvodnjo surovin za umetne mase, Azija naj bi bila namreč kljub krizi v prihodnjih desetih letih največje rastoče tržišče poliuretanskih proizvodov.
Jub prejel certifikat ISO 9001
02. 12. 1998 12.43
Podjetje Jub, kemična industrija iz Dola pri Ljubljani, je prejelo sklep slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje o podelitvi certifikata ISO 9001. Kot so še sporočili iz Juba, z dvigovanjem kakovosti nadaljujejo, saj so v postopku pridobivanja ekološkega standarda ISO 14000.
Shellov dobiček 56 odstotkov nižji
14. 11. 1998 11.44
Britansko-nizozemski naftni gigant Shell je ob koncu septembra zabeležil padec dobička za 56 odstotkov glede na enako obdobje lani. Ta je ob koncu tretjega četrtletja znašal 841 milijonov dolarjev, so objavili v Shellu. Vzroki za več kot prepolovljen dobiček so po mnenju podjetja v nizkih cenah surove nafte, azijski krizi in slabšem položaju, v katerem se nahaja kemična industrija po svetu. Shell je ob tem najavil ukinjanje 3.000 delovnih mest po vsej Evropi.
Bayer ustvaril za 28,4 milijarde mark prometa
10. 09. 1998 07.55
Nemška kemična družba Bayer je v prvih šestih mesecih letos ustvarila promet v višini 28,4 milijarde mark, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani za 3,5 odstotka več. Dobiček te družbe iz Leverkusna, ki zaposluje okoli 144 tisoč ljudi, pa se je povečal za 5,2 odstotka in je v opazovanem obdobju dosegel 2,9 milijarde mark. Dobre poslovne rezultate Bayer pojasnjuje z ugodnim gibanjem deviznih tečajev, ki so zmanjšali negativno delovanje padca prodajnih cen v svetu za dva odstotka.
Ali je bil ameriški napad na kemično tovarno v Sudanu upravičen?
22. 08. 1998 09.57
Varnostni svet ZN je odločil, da bo v ponedeljek na zaprti seji razpravljal o zahtevi Sudana, da Združeni narodi na prizorišče bombnega napada v Kartumu pošljejo preiskovalno komisijo, ki bo ugotovila, če je bila napadena kemična tovarna vpletena v proizvodnjo kemičnega orožja. Arabska liga je včeraj podprla zahtevo Sudana po oblikovanju omenjene komisije in prav tako za ponedeljek napovedala srečanje ministrskega sveta.
Združevanje podjetij privlači tuje partnerje
01. 06. 1998 08.55
Tuj kapital je v prvi četrtini leta sodeloval pri 58,5 odstotka poslov združevanja in prevzema obratov, kar je za 8 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kot je ugotovila svetovalna družba KPMG, je bilo v prvih treh mesecih sklenjenih 94 pogodb o združevanju, od katerih je bilo 12 transakcij na področju bančništva. V devetih poslih, ki so jih sklenile banke, je sodeloval tuj kapital. KPMG predvideva, da bodo v Braziliji na področju združevanja najbolj aktivne banke in kemična industrija.
Črno morje bolj čisto
06. 04. 1998 09.08
Prvič po desetih letih je romunska obala ob Črnem morju preplavljena z majhnimi raki, kar pomeni, da je kemična onesnaženost morja znatno manjša kot v preteklosti. Črno morje je največje mrtvo območje na svetu, onesnažili pa so ga organski odpadki iz rek, ki so morju odvzeli 90 odstotkov njegovega kisika. Zaradi tega pas vode, primeren za življenje, ni globlji od 200 metrov.
Lastninjenje doslej končalo 1170 podjetij
17. 12. 1997 15.25
Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo je do danes, 17. decembra, odobrila 1422 programov lastninskega preoblikovanja podjetij, 1170 podjetij pa je tudi že dobilo drugo soglasje k izvedbi privatizacijskega programa.