kemične
Mars je bil nekdaj drugačen planet
10. 03. 1999 11.19
Če bi Mars Pathfinder na rdečem planetu pristal nekaj milijard let prej, bi priletel na popolnoma drugačen planet, morda celo na takšnega, na katerem bi bilo možno življenje, trdijo znanstveniki. Podatki, zbrani po misiji Pathfinderja leta 1997, projekta Mars Global Surveyor in misije Vikingi v 70. letih, kažejo, da je bilo podnebje na Marsu včasih bolj vlažno in toplejše. Zglajene stene, pogoste erozije in oblika razpok sten na mestih, kjer je pristal Pathfinder, kažejo na to, da je bila na Marsu nekoč voda, so zapisali v reviji Science. Po besedah Matta Golombeka, vodje projekta Pathfinder, je težko reči, koliko vode in kako dolgo je bila na tem planetu. ''Če - in to veliki 'če' - je tekoča voda bila stabilna, je to tisti dejavnik, ki je potreben za nastanek življenja.'' Oblike življenja na Marsu so bili verjetno primitivni enocelični organizmi, njihov obstoj pa bi lahko dokazali s preizkusi, s katerimi bi raziskali kemične ostanke, ki so jih pustili za seboj.
Basf in Shell investirata v kemično tovarno
06. 02. 1999 09.41
Nemški kemični velikan Basf in britanska družba Shell Chemicals nameravati investirati 500 milijonov dolarjev v izgradnjo velike kemične tovarne v Singapuru. Družbi sta že podpisali namero o oblikovanju skupnega podjetja. V novi tovarni s sto zaposlenimi naj bi z letom 2001 začeli proizvajati surovine za plastične mase. Azija naj bi namreč, kljub sedanji krizi, čez deset let postala najhitreje rastoče tržišče za poliuretane.
Hipokrat je zobe umival z marmornim prahom
29. 01. 1999 08.20
Zob si ne čistimo od danes. Iskanje učinkovite in prijetne zaščite zob se je začelo že v antični Grčiji, ko je Hipoktrat ljudem priporočal, da si zobe umivajo z marmornim prahom. Precej kasneje, leta 1683, je Antony van Leeuwenhoek dokazal prisotnost bakterij na zobeh. Začetnik mikrobiologije je W. D. Miller, ki je v 19. stoletju priporočal vsakodnevno čiščenje zob, s čimer naj bi omejili rast bakterij in izločanje škodljivih kislin. Prve zobne paste v sodobnem pomenu besede so vsebovale kalcijev karbonat in malo mila v prahu, vendar pa so te paste dražile ustno votlino. Šele po drugi svetovni vojni je Colgate izdelal pasto za zobe, ki je namesto mila vsebovala sintetični detergent, ki je imel nekoliko boljši okus, učinkovito pa je preprečeval tudi izločanje kislin, ki povzročajo karies. V zgodnjih 50-ih so odkrili, da zobno sklenino dokaj uspešno ščiti fluor. Kasneje so si kemične tovarne prizadevale izdelati zobno pasto, ki bi preprečevala preobčutljivost zob, danes pa veliko pozornost namenjajo beljenju zob.
Za boljši spomin - kozarec in pol vina na dan
10. 01. 1999 09.56
Italijanski znanstveniki so ugotovili, da kozarec in pol vina na dan lahko ublaži nevrodegenerativne bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsova bolezen. Po pisanju britanskega časnika New Scientists so raziskave milanskih znanstvenikov pokazale, da neka naravna kemična spojina, ki se nahaja v grozdju in vinu, spodbudi sedemkrat večjo aktivnost in učinkovitost encimov, ki stimulirajo in obnovijo živčne celice. Znanstveniki so delovanje te kemične spojine, imenovane rezervatrol, preučevali na človeških živcih in odkrili, da spodbuja rast majhnih končičev na koncu živčnih celic, ki pomagajo pri povezovanju teh celic. ''Rezervatrol omogoča možganskim celicam, da se ponovno povežejo med seboj. Tako ponovno povezovanje reaktivira sposobnost pomnenja pri starejših osebah,'' je dejal vodja znanstvene ekipe Alberto Bertelli. Te procese v možganih pa je mogoče stimulirati, če popijemo kozarec in pol vina na dan.
Zaradi protidumpinga ima ruski izvoz za 1,84 milijarde dolarjev izgube
27. 12. 1998 09.43
Zaradi protidumpinških ukrepov, ki so jih države uvedle proti ruskim izvoznim izdelkom, po ocenah ruskega ministrstva za trgovino Rusija letno izgubi več kot 1,84 milijarde dolarjev. Po podatkih ministrstva je protidumpinške ukrepe proti Rusiji uvedlo 36 držav, tako da Rusija glede na stopnjo diskriminacije izvoza za Kitajsko zaseda drugo mesto na svetu. Med državami, ki najpogosteje sprejemajo omejitvene ukrepe za uvoz ruskega blaga so članice Evropske unije, Združene države Amerike, Mehika, Brazilija, Turčija, Južna Koreja in Poljska. Protidumpinški ukrepi navadno veljajo za kovinske in kemične izdelke, časopisni papir, itd. Kot pojasnjuje ministrstvo, naj bi bilo eden od razlogov za takšne omejitve dejstvo, da Rusija podobno kot Kitajska še ni polnopravna članica Svetovne trgovinske organizacije.
Združevanje tudi med nemškimi kemičnimi družbami
20. 12. 1998 09.34
Delničarji Degusse, nemške kemične družbe, so potrdili združitev z družbo Huels, ki je v popolni lasti sorodne družbe Veba. Združitev naj bi bila dokončana do konca februarja, so sporočili iz Degusse. ''Skupaj lahko dosežemo rast in donos, ki ga kot posamezne družbe ne bi mogle doseči,'' meni Uwe-Ernst Bufe, glavni direktor Degusse. Večjo rast naj bi družbi dosegli predvsem s nastopom na mednarodnih trgih.
Vlada sprejela poročilo o sanaciji družbe TDR Metalurgija
17. 12. 1998 16.46
Vlada je na današnji seji sprejela poročilo o sanaciji družbe TDR Metalurgija in ureditvi določenih odprtih vprašanj med TDR Metalurgija d.d. in TDR d.o.o., je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Boris Šuštar, državni sekretar v ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Dodal je, da je vlada soglašala z memorandumom o ureditvi odprtih vprašanj med družbama in kot sklep sprejela izvršbo obveznosti Tovarne dušika Ruše, metalurško-kemične industrije, v višini 1,7 milijarde tolarjev.
Šef UNSCOM-a Butler ni za takojšnje napade na Irak
23. 11. 1998 09.30
Izvršni direktor Posebne komisije OZN za nadzor nad razoroževanjem Iraka (UNSCOM) Avstralec Richard Butler je v nedeljo za televizijsko postajo CNN dejal, da za zdaj še ni napočil trenutek za napad na Irak, ker tamkajšnja vlada ni predala zahtevanih dokumentov. UNSCOM od Iraka zahteva predajo dokumentov o orožju za množično uničevanje, vendar iraške oblasti zatrjujejo, da ti več ne obstajajo, ali da so jih že predali.
Pred 41 leti je poletel v vesolje Sputnik 1
05. 10. 1998 09.01
Na današnji dan se je, ob 20.28 po srednjeevropskem času, z izstrelitvijo nosilne rakete R-7 s prvim umetnim satelitom Sputnikom 1 na Bajkonurju v Kazahstanu začelo v praksi uresničevati obdobje kozmonavtike - vesoljska doba človeštva.
Sudan potrdil ameriške letalske napade in zanikal, da bi imel kemične tovarne; Ben Laden naj bi napad preživel
20. 08. 1998 10.10
Sudanska vlada je potrdila, da so ameriška letala nocoj streljala na cilje v prestolnici Kartum, tudi na farmacevtsko tovarno, ni pa omenila morebitnih žrtev. Sudanski notranji miniser Abdul Rahim je za ameriško televizijsko mrežo CNN izjavil, da sta dve ameriški letali na severu Kartuma izvedli tri ali štiri napade in zadeli farmacevtsko tovarno Shifa, ki je v ''zasebni'' lasti.
Švicarska podjetja pripravljena prispevati k sporazumu
13. 08. 1998 16.04
Več velikih švicarskih industrijskih družb, med njimi Novartis in Roche, je danes izrazilo pripravljenost za finančno sodelovanje v ponoči sklenjenem načelnem sporazumu med švicarskimi bankami in ameriškimi judovskimi organizacijami v New Yorku, na podlagi katerega bodo banke judovski skupnosti v prihodnjih treh letih nakazale 1,25 milijarde dolarjev odškodnine za med drugo svetovno vojno zaplenjeno judovsko zlato in denar v švicarskih bankah.
Sava d.d. uspešno končala prvo letošnje polletje
05. 08. 1998 16.08
Delniška družba Sava je uspešno zaključila prvo polletje poslovnega leta 1998. Ekonomski kazalci kažejo naraščanje proizvodnje, prodaje in izvoza, polletni čisti dobiček v konsolidiranem izkazu uspeha Save pa znaša 560 milijonov tolarjev oziroma je za več kot 40 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani, so sporočili iz Save, gumarske in kemične industrije, d.d., iz Kranja.
V Slovenijo je prispel na obisk generalni direktor OPWC Jose Mauricio Bustani
02. 07. 1998 08.55
Na povabilo zunanjega ministra Borisa Frleca je danes na prvi uradni obisk v Slovenijo prispel generalni direktor Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPWC) Jose Mauricio Bustani, so sporočili iz zunanjega ministrstva. Bustani se bo na obisku pogovarjal o vlogi Slovenije pri zagotavljanju kemične varnosti in o nadaljnjem sodelovanju Slovenije in OPWC.
Konferenca belgijskih in slovenskih podjetij
16. 06. 1998 13.31
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je danes organizirala v okviru obiska belgijske gospodarske delegacije v Sloveniji poslovno konferenco med belgijskimi in slovenskimi podjetji. Udeležilo se je je štirinajst belgijskih podjetij s področja agroživilstva, kovinsko-predelovalne industrije, kemične industrije in bančništva ter dvaintrideset slovenskih podjetij. Ob tej priložnosti sta Matevž Bambič, vodja oddelka za mednarodno sodelovanje v GZS, in Paul Vindelinckx, generalni sekretar Belgijske uprave za zunanjo trgovino, tudi podpisala sporazum o sodelovanju med ustanovoma.
Tožba ameriškega podjetja Merck proti novomeški Krki največja tožba v zgodovini Slovenije
05. 06. 1998 16.01
Tožba ameriške korporacije Merck & Co. Inc. iz New Yerseya proti novomeški Krki zaradi patenta in plačila je največja tožba v zgodovini Slovenije in pomeni svojevrsten napad na slovensko kemijsko znanje, je na današnji novinarski konferenci Krke poudaril njen predsednik uprave Miloš Kovačič. Krka je namreč 2. junija po predlogu ameriškega podjetja Merck prejela začasno odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, po kateri Krki prepoveduje proizvodnjo kemične snovi enalapril, ki jo prodaja pod imenom Enap, ali kakšne druge kemične snovi z enako kemično sestavo.
Znanstveniki odkrili gen, ki lahko kadilce obvaruje pred pljučnim rakom
11. 05. 1998 07.41
Skupina britanskih znanstvenikov je sporočila, da je odkrila gen, ki lahko kadilce obvaruje pred rakom na pljučih, to pa je odkritje, zaradi katerega bi lahko začeli proizvajati novo zdravilo. Vodja ekipe Roland Wolf je pojasnil, da je že dolgo znano dejstvo, da človekovo telo vsebuje elemente, ki določajo občutljivost na kemične sestavine, povzročitelje rakavih obolenj.
Rusija in Ukrajina podpisali gospodarski sporazum
27. 02. 1998 12.14
Predsednika Rusije in Ukrajine, Boris Jelcin in Leonid Kučma, sta danes podpisala obsežen sporazum o gospodarskem sodelovanju med državama do leta 2007. Sporazum določa cilje in naloge na področju gospodarskega sodelovanja kot tudi konkretne ukrepe in časovne roke za njihovo doseganje. Predsednika sta danes podpisala tudi izjavo o skupnem razvoju in izdelavi vojaškega transportnega letala An-70. V skladu z danes podpisanim sporazumom bosta Moskva in Kijev v prihodnjih letih sodelovala predvsem na področju letalske in kemične industrije ter letalskega prometa kot tudi v nekaterih energetskih in metalurških projektih. Sporazum določa tudi način usklajevanja prednostnih ciljev v strukturnih gospodarskih spremembah in ukrepe za reševanje skupnih družbenih problemov.