kilometrov
Ariane utirila japonski satelit
07. 10. 2000 00.00
Na vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so z izstrelitvenega kompleksa 2 (ELA-2) danes izstrelili evropsko nosilno raketo ariane 42L, ki je 20 minut kasneje v prehodno eliptično tirnico utirila japonski telekomunikacijski satelit N-Sat-110. Eno uro in štiri minute po izstrelitvi je zemeljska postaja za spremljanje satelitov Uralla v Avstraliji ujela začetne signale novega satelita in tako potrdila, da je bilo utirjenje uspešno. Začasna tirnica satelita ima prizemlje 200,1 kilometra, odzemlje 35980 kilometrov in naklon sedem stopinj. V geostacionarni orbiti, ki naj bi jo satelit z lastnim pogonom dosegel po enemu dnevu, bo v stalnem položaju 110 stopinj vzhodne zemljepisne dolžine nad Indonezijo za celotno Japonsko prenašal televizijske programe, medmrežne in druge podatke. N-Sat-110 ima 24 Ku-band transponderjev. Satelit z maso 3531 kilogramov je za vodilna japonska telekomunikacijska upravljalca Space Communications Corporation (SCC) in JSAT Corporation zasnovala in izdelala ameriška družba Lockheed Martin Commercial Space Systems (LMCSS). Družba Arianespace, ki je izvedla izstrelitev - polet ima oznako V133 -, je sporočila, da je bila to njena osma izstrelitev letos in hkrati 57. zaporedna uspešna, sicer pa 99. izstrelitev ariane 4 doslej. Inačica 42L je poletela dvanajstič. N-Sat-110 je 14. japonski satelit, ki ga je utiril Arianespace.
Ozonska luknja nad Antarktiko največja doslej
07. 10. 2000 00.00
Ozonska luknja nad Antarktiko je po navedbah znanstvenikov največja doslej. Razteza se na površini 29 milijonov kvadratnih kilometrov in je štirikrat večja od Avstralije. Znanstveniki svarijo, da so ljudje na južni hemisferi to (za njih) priajajoče poletje ogroženi kot še nikdar doslej. Škodljivi UV-žarki pa seveda ne ogrožajo samo ljudi na južni polobli našega planeta, pač pa še najbolj fitoplankton v morju Antarktike. Tako se bo luknja lahko le še večala.
Avstrijski protestniki ponovno blokirali češko mejo
06. 10. 2000 00.00
Avstrijski protestniki, ki nasprotujejo začetku delovanja češke jedrske elektrarne Temelin, so danes s traktorji in tovornjaki blokirali mejne prehode med Avstrijo in Češko. Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je včeraj pozvala češke oblasti, naj preložijo zagon nuklearke Temelin.
Bombni napad na Šri Lanki
03. 10. 2000 00.00
V bombnem napadu na severovzhodu Šri Lanke je bilo včeraj ubitih več kot 20 ljudi, med njimi tudi muslimanski kandidat na bližnjih parlamentarnih volitvah iz vladajočega tabora. Po podatkih policije je bilo v napadu ranjenih 40 ljudi, od teh deset huje.
Zmagovalec maratona je Etiopijec Abera
01. 10. 2000 00.00
Na zadnji atletski preizkušnji, tradicionalnem več kot 42 kilometrov dolgem tekaškem maratonu po ulicah Sydneyja je zmagal etiopski tekač Gezaghne Abera s časpom 2:10:11. Drugi je bil Kenijec Eric Wainana s časom 2:10:31 in tretji Etiopijec Tesfaye Tola, četrti je Britanec Brown, naš maratonec Roman Kejžar pa je prišel na cilj dvainšestdeseti s časom 2:26:38.
V hoji na 50 km slavil Korzeniowski
29. 09. 2000 00.00
S časom tri ure 42 minut in 22 sekund je Poljak Robert Korzeniowski v hoji na 50 kilometrov ponovil uspeh iz Atlante in osvojil zlato olimpijsko medaljo. 32-letni atlet je pred enim tednom zmagal že na 20 kilometrov in tako postal prvi tekmovalec v hoji v olimpijski zgodovini, ki je zmagal na obeh preizkušnjah.
Delegacija zadovoljna z obiskom
29. 09. 2000 00.00
Včeraj je slovenska gospodarska delegacija, ki jo vodi podpredsednica GZS, Marta Kos, obiskala še mesto Harkov v Ukrajini. Na poslovni konferenci, ki je bila s strani ukrajinskih podjetij in tudi tamkajšnjih medijev zelo dobro obiskana, so sodelovala Krka, Helios, Comet, Iskratel, Damen, Interkontakt, PTE ter Slovenska izvozna družba, sporočajo iz Ukrajine.
Lipingovi zlato v hoji na 20 km
28. 09. 2000 00.00
Kitajka Wang Liping je postala prva olimpijska zmagovalka v hoji na 20 kilometrov. Ta disciplina je v olimpijskem programu zamenjala preizkušnjo na 10 kilometrov, ki so jo uvedli leta 1992 v Barceloni. Za 24-letno Kitajko sta se uvrstili Norvežanka Kjerstil Plaetzer in Španka Maria Vasco. Kitajki je zmaga pripadla, potem ko so bile v drugi polovici tekme diskvalificirane tri izmed vodilnih atletinj - Italijanka Elisabetta Perrone, Kitajka Hongyu Lin in domačinka Jane Saville. Ta je rdeči karton dobila ob prihodu na stadion, kjer se je nato ob velikem razočaranju gledalcev zgrudila v solzah. Letos najboljša na svetu, Rusinja Tatjana Gudkova, je zasedla šele osmo mesto.
Potres v Šempeteru v Savinjski dolini
28. 09. 2000 00.00
Seizmografi Uprave RS za geofiziko so sinoči, 27. septembra, ob 23.28 zaznali šibek potresni sunek. Po preliminarnih podatkih je bilo žarišče potresa 55 kilometrov severovzhodno od Ljubljane, na območju Šempetra v Savinjski dolini, velikostna stopnja potresa pa je bila 2,7. Po prvih podatkih ocenjujejo, da so bili učinki potresa v širšem nadžariščnem območju 4. stopnje po evropski potresni lestvici, so sporočili iz Uprave RS za geofiziko.
Kolesarja Huptman in Murn solidna
27. 09. 2000 00.00
Nemški kolesar Jan Ullrich je osvojil še zadnji naslov, ki mu je manjkal v bogati karieri. Po naslovu svetovnega prvaka, zmagovalca dirke Po Franciji in dirke Po Španiji, je v Sydneyju osvojil še naslov olimpijskega prvaka. Kolesar nemškega Telekoma je imel v zadnjih kilometrih obilno pomoč klubskih kolegov, Kazahstanca Aleksandra Vinokurova in rojaka Andreasa Klödna, ki sta v zadnjih 30 kilometrih sodelovala pri njegovem napadu, na koncu pa sta imela od tega tudi veliko korist, saj sta si razdelila preostali medalji. Kolesarji so že od samega začetka začeli z močnim tempom in hitro dali vedeti, da to ni navadna dirka, ampak olimpijske igre. Prve kroge so prevozili s povprečno hitrostjo 42 kilometrov na uro, kar je v kolesarstvu prava redkost. Prvi so z napadi začeli nekateri manj znani tekmovalci, toda njihovi poskusi so bili obsojeni na neuspeh. V desetem od 14 krogov pa se je dirka začela razvijati. Povprečna hitrost je še narasla, v ospredju pa so začeli narekovati ritem nekateri favoriti, predvsem je bil presenetljivo aktiven trenutno najboljši poljski kolesar Piotr Wadecki, ki je bil zraven praktično pri vseh pobegih. V 12. krogu se je v ospredje prebila skupina 18 kolesarjev in strokovnjaki so že pravilno menili, da bo eden izmed njih zmagovalec 239,4 kilometra dolge dirke. Začeli so preštevati, katera država ima največ kolesarjev v tej skupini, kajti računali so, da bo za končni uspeh potrebna medsebojna pomoč. V sredini 13. kroga se je za napad odločil Ullrich, sledila pa sta mu le njegova klubska kolega Klöden in Vinokurov. Ko je vodilna trojica s složnostjo povečevala prednost, je bilo jasno, da bo zmagovalec Ullrich. Ne samo, ker je aktualni svetovni prvak v kronometru najmočnejši, ampak tudi zato, ker je v svojem moštvu najvplivnejši. Slovenski kolesarji po pričakovanju niso imeli večje vloge pri razpletu dirke. Držali so se glavnine, saj bi njihovi napadi verjetno pomenili "samomor". Prvi je zaradi slabega občutja v 11. krogu odstopil Martin Hvastija, nato pa se mu je krog pozneje v boksih zaradi padca pridružil še Tadej Valjavec. Tako sta v zadnjih dveh krogih v konkurenci ostala le Hauptman in Murn. V cilj sta prišla v času štirinajstega Nemca Erica Zabela, s svojima uvrstitvama pa sta izpolnila svoja in pričakovanja selektorja. "Če bi mi kdo pred štartom rekel, da bosta dva uvrščena tako visoko, mu ne bi verjel. Andrej, Uroš in Tadej so se dobro borili, nekoliko slabši je bil Martin, to pa verjetno zaradi naporov, ki je od njega zahtevala dirka Po Španiji. Moram reči, da je bilo naše moštvo eno od mlajših, kar je dober obet za prihodnost," je bil z dosežki svojih varovancev zadovoljen Penko.
SŽ kupile nove Siemensove vlake
26. 09. 2000 00.00
Na ljubljansko železniško postajo je dopoldne iz Maribora pripeljal prvi novi primestni vlak podjetja Siemens, od katerega so Slovenske železnice (SŽ) kupile 30 sodobnih elektromotornih vlakov. Z njimi bodo postopoma nadomestili zastarele poljske elektromotorne vlake vrste 311 in 315, s katerimi prepeljejo največ potnikov.
Morski psi zasenčili olimpijske igre
26. 09. 2000 00.00
V Avstraliji sta za posledicami napadov morskih psov v 24 urah umrla dva človeka, kar je v tej državi vzbudilo zaskrbljenost in zasenčilo olimpijske igre. Napada sta se zgodila 300 kilometrov vzhodno od Adeleide, torej daleč stran od olimpijskega mesta Sydney. Pojavile so se celo domneve, da je oba napada zakrivil isti morski pes ljudožerec - tako kot v filmu Žrelo Stevena Spielberga.
Nemška vlada popustila zahtevam avtoprevoznikov <BR>
26. 09. 2000 00.00
Medtem ko so v Berlinu danes protestirali nemški avtoprevozniki, je nemška vlada sporočila, da je sprejela ukrepe, ki naj bi avtoprevoznikom zagotovili nadomestila za visoke cene goriva. Med pomembnejšimi ukrepi je predvsem uvedba vinjet na mejah za tuje avtoprevoznike. Cena vinjete bo predvidoma odvisna od števila kilometrov, ki bi jih tuji avtoprevozniki prevozili po nemških cestah
Japonka Takahašijeva z novim olimpijskim rekordom
24. 09. 2000 00.00
28-letna Japonka Naoko Takahaši je slavila v ženskem maratonu. 42,195 kilometra dolgo progo je pretekla v času novega olimpijskega rekorda 2:23:14. Le malo je za zmagovalko zaostala drugouvrščena Romunka Lidia Simon (2:23:22), tretja pa je bila Kenijka Joyce Chepchumba z rezultatom 2:24:45, ki so jo morali zaustaviti sodniki, saj je tek nadaljevala še potem, ko je že pretekla ciljno črto.
Občinske volitve v Makedoniji
24. 09. 2000 00.00
V Makedoniji je danes potekal drugi krog občinskih volitev, ki je pomemben predvsem zato, ker bodo rezultati volitev
Korzeniowski zmagovalec
22. 09. 2000 00.00
Poljak Robert Korzeniowski je prvi olimpijski zmagovalec v atletiki na letošnjih olimpijskih igrah v Sydneyju. Olimpijski prvak v hoji na 50 kilometrov iz Atlante je osvojil zlato kolajno v hoji na 20 kilometrov potem, ko so diskvalificirali Mehičana Bernarda Seguro, ki je v cilj prišel sekundo pred poznejšim zmagovalcem. Drugi je bil Mehičan Noe Hernandez, bron pa je pripadel Rusu Vladimirju Andrejevu.
Začetek zasedanja obrambnih ministrov EU
22. 09. 2000 00.00
V francoskem mestu Chateau d'Ecouen so danes obrambni ministri Evropske unije začeli neformalno zasedanje, na katerem naj bi po pričakovanjih unija storila enega najkonkretnejših korakov v smeri vzpostavljanja skupnih enot za hitro posredovanje v regionalnih krizah. Ministri bodo namreč po načrtih odobrili seznam vojakov in opreme, potrebnih za ustanovitev 60.000 članskih enot, ki naj bi bile v skladu s ciljem, zastavljenim decembra lani na vrhu v Helsinkih, vzpostavljene do leta 2003.
Nesrečo letala preživelo 9 potnikov
20. 09. 2000 00.00
Ameriški obalni straži je sinoči iz morja južno od Floride uspelo rešiti devet potnikov manjšega kubanskega potniškega letala, ki je po ugrabitvi strmoglavilo v morje, iz vode pa
Italijanski e.Biscom kupuje HanseNet
19. 09. 2000 00.00
Italijansko internetno podjetje e.Biscom bo kupilo 80-odstotni delež nemškega telekomunikacijskega podjetja HanseNet. Zanj namerava odšteti 480 milijonov nemških mark. Nakup naj bi do konca letošnjega oktobra potrdila še uprava podjetja Hamburgische Electricitats Werke, ki je lastnica HanseNet.
Odkrili ostanke trupel v BiH
17. 09. 2000 00.00
Približno 15 kilometrov jugozahodno od Banja Luke so izkopali ostanke 22 trupel, je včeraj sporočil muslimanski odbor za izginule.
Prvi dan tekmovanj
15. 09. 2000 00.00
Prvi dan tekmovanj na olimpijskih igrah bodo podelili trinajst kompletov medalj v sedmih športih. Med prvimi se bodo z odličji okitili sabljači z mečem, dvigovalci uteži v kategoriji do 56 kilogramov in judoistke do 48 kg. V bazenu sta na sporedu dve štafetni preizkušnji, in sicer ženske 4 x 100 metrov prosto in moški v isti disciplini, ter 400 metrov mešano za ženske in 400 metrov prosto za moške. Kolesarji na stezi se bodo pomerili v vožnji na čas na kilometrski razdalji, kolesarke pa na 500 metrov. Triatlonke imajo pred seboj 1,5 kilometra plavanje, 40 km kolesarjenja in 10 kilometrov teka. Zanimivo bo tudi na strelskem poligu, kjer bodo moški tekmovali z zračno pištolo, ženske pa z zračno puško.
''Širitev EU na Vzhod da, toda...''
15. 09. 2000 00.00
Vodja poslanske skupine avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Peter Westenhalter je danes v Gradcu izjavil, da se bo zavzel za to, da bi kmalu organizirali posvet o jedrski elektrarni Krško, in da bi avstrijski parlament sprejel podobno resolucijo, kot jo je v zvezi s češko JE Temelin. Dejansko to pomeni, da je stališče FPÖ, da bi morali soglasje k zaključku pogajanj na področju energije med Slovenijo in EU pogojiti s slovenskimi zagotovili o zaprtju JEK, je menil Westenhalter in še dodal, da bi morala biti avstrijska "jedrska politika" sedaj bolj usmerjena v Krško kot pa Temelin.
Gonzalesu 15. etapa
11. 09. 2000 00.00
Španski kolesar Alvaro Gonzales de Galdeano je zmagovalec 15. etape kolesarske dirke po Španiji. 164 kilometrov dolgo etapo od Cangas de Onisa do Gijona je dobil v ciljnem šprintu peterice kolesarjev. Drugi je bil Francoz Pascal Herve, tretji pa Španec Jon Odriozola. V skupnem seštevku je vodstvo obdržal domačin Roberto Heras.
Švedi po poti kralja Karla XII.
08. 09. 2000 00.00
Deset Švedov se je pred dnevi iz romunskega mesta Pitesti na konjih in na kočijah odpravilo na 2400 kilometrov dolgo pot, po kateri je švedski kralj Karl XII. leta 1714 prečkal Evropo.
Plinovod za Kitajsko in Korejo
08. 09. 2000 00.00
Predstavniki Rusije, Kitajske in Južne Koreje so se dogovorili, da bodo njihovi strokovnjaki preučili možnosti o gradnji 2300 kilometrov dolgega plinovoda, ki bi z ruskega plinskega polja Koviktka pri Irkutsku dobavljal zemeljski plin za porabnike na Kitajskem in v Južni Koreji.
Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.
Odštevanje pred izstrelitvijo Atlantisa
06. 09. 2000 00.00
Včeraj ob 17.00 po srednjeevropskem času se je začelo odštevanje pred petkovim poletom vesoljskega plovila Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko na Mednarodno vesoljsko postajo. Postaja je sestavljena iz modulov Zarja, Unity in Zvezda, v dolžino meri 43,6 metra in ima maso 67 ton. Z modulom Zvezda je od 8. avgusta združena ruska tovorna vesoljska ladja Progress M1-3. MVP obkroža Zemljo na višini od 356 do 366 kilometrov.
Satelit Sirius-2 v orbiti
06. 09. 2000 00.00
Ameriški telekomunikacijski satelit Sirius-2, imenovan tudi CD-radio-2, ki so ga za družbo Sirius na kozmodromu Bajkonur danes izstrelili s težko nosilno raketo proton-K in dodatno stopnjo DM, je ob 16.09 po moskovskem času dosegel eliptično orbito. Satelit obkroža Zemljo na višini od najmanj 6200 kilometrov do največ 47.102 kilometra in potrebuje za eno obkrožitev našega planeta 16 ur in 35 minut. Namenjen je namenjen za prenos televizijskih in radijskih programov, telekomunikacije med prenosnimi telefoni in med avtomobili. Prvi tovrstni satelit so izstrelili 1. julija, tretjega in hkrati zadnjega pa nameravajo utiriti v oktobru.
Ruska vojska ubila 15 upornikov
05. 09. 2000 00.00
Na
Trije mrtvi v eksploziji
04. 09. 2000 00.00
Danes je v središču Sankt Petersburga odjeknila eksplozija, ki k sreči ni terjala človeških žrtev.