kisika

Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji

31. 01. 2001 00.00

Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.

Mrtve ribe prekrile plaže v Omanu

07. 09. 2000 00.00

Ogromne količine mrtvih rib so prekrile plaže v Omanu, tamkajšnji strokovnjaki pa še vedno niso uspeli ugotoviti vzroka za pogin tolikšnega števila rib. Dolge plaže na severovzhodu Omana, države v Perzijskem zalivu, so že več kot en teden skoraj popolnoma prekrite z mrtvimi ribami, so sporočile tamkajšnje oblasti. Dosedanje raziskave so pokazale, da pogina rib niso zakrivili ljudje, temveč gre za naravni pojav. Strokovnjaki menijo, da sta možna vzroka za pogin rib pomanjkanje kisika in padec temperature v vodah Perzijskega zaliva.

Reševanje podmornice Kursk

16. 08. 2000 00.00

Kljub temu da so za reševanje posadke z ruske jedrske podmornice Kursk, ki se je potopila v Barentsovem morju, uporabili najsodobnejše reševalne kapsule, se je danes zaradi slabih vremenskih pogojev ponesrečilo več poskusov, da bi se kapsula pritrdila na podmornico, so sporočili z ruske severne flote. Reševalna kapsula vrste Bester doseže višjo hitrost kot tista, ki so jo uporabili sinoči, in lahko sprejme 20 ljudi namesto devet. Naprava ima tudi večjo zalogo kisika in lahko ostane pod vodo štiri ure. Danes za reševanje uporabljajo dve kapsuli, za pomoč pa pripravljajo še tretjo. Trenutno s podmornice ni slišati nobenih znakov življenja, čeprav se je dopoldne nekdo oglašal s trkanjem morsejev abecede.

Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine

16. 08. 2000 00.00

V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.

Nadaljevanje reševalne akcije

15. 08. 2000 00.00

V Barentsovem morju se nadaljuje reševanje 116-članske posadke ruske jedrske podmornice Kursk, ki je potonila v nedeljo in leži približno sto metrov pod morjem. Reševalno akcijo, v kateri sodeluje deset ladij in podmornice, otežujeta slabo vreme in močan veter. Reševalci skušajo na podmornico pritrditi poseben zvon, ki bi podmornici omogočil oskrbo s kisikom in vodo. Doslej še ni podatkov o mrtvih ali ranjenih članih posadke podmornice, čeprav se po poročanju televizijske postaje NTW razmere na podmornici poslabšujejo, saj zmanjkuje zalog kisika in vode. Posadka z reševalnimi ladjami na površju ohranja zvočni stik. Vzrok nesreče še vedno ni znan, po mnenju generalštaba ruske vojske pa obstaja precejšnja verjetnost, da je podmornica trčila v kako tujo ladjo, saj so na njej vidni znaki hudega trčenja. Pomoč pri reševanju potopljene ruske podmornice je ponudila Norveška, po poročanju televizijske postaje CNN pa tudi ZDA.

Progress M1-3 se je združil z MVP

09. 08. 2000 00.00

Ruska samodejna vesoljska ladja brez posadke Progress M1-3, ki so jo zaradi podvojenih zmožnosti za prevoz raketnega goriva že poimenovali tudi vesoljski tanker, se je kot prva tovorna vesoljska ladja doslej, sinoči ob 22.13 in pet sekund po srednjeevropskem času 362 kilometrov nad Kazahstanom samodejno združila z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Po združitvi je nastal orbitalni kompleks, sestavljen iz treh modulov in ene ladje s skupno maso 67 ton.

Schusterjevo stanje stabilizirano

28. 06. 2000 12.04

Zdravstveno stanje slovaškega predsednika Rudolfa Schusterja je še vedno kritično, vendar stabilno, so danes zjutraj sporočili iz bratislavske bolnišnice. Zdravniki so še sporočili, da so uspeli stabilizirati predsednikovo stanje, ki je še vedno zelo zaskrbljujoče.

Šerpa Chhiri najhitrejši na Everestu

23. 05. 2000 09.00

Vodič po Himalaji, šerpa Babu Chhiri (34), je prišel na vrh najvišje gore na svetu, Mt. Everesta, v manj kot 16 urah. Izboljšal je dosedanji rekord, ki je bil 20 ur in pol.

Lhotse je osvojen

19. 05. 2000 13.48

Slovenska alpinistična himalajska odprava Lhotse 2000 je uspešno opravila prvi del naloge. Ob 10.25 po slovenskem času sta vrh 8516 metrov visoke gore osvojila Milan Romih in Aco Pepevnik. Alpinista sta bila na vrhu utrujena, saj sta morala v zaključku vzpona brez dodatnega kisika gaziti po visokem snegu, je sporočil vodja odprave Franc Gajšek.

Pod vodo preživel 40 minut

01. 05. 2000 08.57

Dveletni deček je zahvaljujoč podhladitvi telesa pod vodo preživel kar 40 minut, je sporočila policija iz jugozahodne francoske vasi Saintes. Mali Dimitri je v reko Charente padel, ko se je igral pri vodi, nato pa se je zagozdil pod tam zasidrano ladjo. Potapljači so Dimitirija rešili z umetnim dihanjem in srčno masažo, za zdaj pa še ni znano, ali bo otrok nesrečo preživel brez nadaljnjih posledic. Dimitri je 40 minut pod vodo preživel zaradi podhladitve telesa, pri kateri se tako pri ljudeh kot pri živalih občutno zmanjša poraba kisika.

Sondo Ulysses oplazil rep kometa Hyakutake

10. 04. 2000 21.10

Ameriški in evropski znanstveniki so v zadnji števiki britanske znanstvene revije Nature objavili članka, v katerih trdijo, da je vesoljska sonda Ulysses (Odisej) 1. maja 1996 letela skozi rep kometa Hyakutake.

Odprava Lotse 2000

04. 04. 2000 14.28

Lotse, 8516 m visoki himalajski vrh, bo v naslednjih dveh mesecih cilj in izziv za deveterico alpinistov, ki bodo sodelovali na slovenski odpravi Lotse 2000. Odpravo bo organiziral plezalni klub Rifnik Šentjur, za njeno mednarodnost pa bosta poskrbela še dva hrvaška plezalca.

Zmagovalec Gira suspendiran za dve leti?

08. 02. 2000 19.07

Dvakratnemu zmagovalcu kolesarske dirke po Italiji Ivanu Gottiju in še štirim italijanskim kolesarjem zaradi povečane stopnje rdečih krvnih teles grozi dveletna prepoved sodelovanja na vseh tekmovanjih. Dopinška komisija Italijanskega olimpijskega komiteja (CONI) je izide preiskave poslala nacionalni kolesarski zvezi, ki se mora odločiti, ali bo kolesarje kaznovala.

Našli vzrok za svetlikanje Rimske ceste

17. 01. 2000 09.27

Po podatkih zadnjih opazovanj satelita FUSE (Far Ultraviolet Spectroscopic Explorer), ki raziskuje nebo v oddaljenem ultravijoličnem obsegu valovnih dolžin, povzroča svetljenje Rimske ceste na tisoče eksplozij supernov.

Nova pridobitev mariborske bolnišnice

14. 12. 1999 18.19

Pediatrični oddelek mariborske bolnišnice bo te dni postal bogatejši za elektroencefalograf, napravo, ki omogoča zgodnjo, natančno in zanesljivo diagnostiko možganskih poškodb pri dojenčkih, ki so pred ali ob porodu utrpeli lažje ali hujše pomanjkanje kisika. Sredstva za nakup EEG je prispevala mariborska livarna, ki se je namesto organizacije svečanosti ob 75-letnici svojega obstoja odločila za nakazilo 1,45 milijona tolarjev pediatričnemu oddelku mariborske bolnišnice.

Boksarju je zmanjkalo kisika

21. 11. 1999 16.40

Medtem ko se najtežji in najmočnejši boksarji v zadnjem času bolj ali manj le božajo ter zato pobirajo bajne vsote denarja, pa njihovi mlajši kolegi niso nič kaj nežni. Ameriški mladinski prvak v srednji kategoriji Paul Vaden je svojega nasprotnika Stephena Johnsona v deseti rundi zmlatil tako močno, da so slednjemu morali ponuditi celo cev s kisikom.

Blejsko jezero cveti

14. 10. 1999 21.31

V Blejskem jezeru že od maja letos v globini od deset do 18 metrov ''cveti'' cianobakterija Oscillatoria rubescens, sodelavci Limnološke postaje Bled pa so v začetku septembra opazili, da se populacija iz globin širi na površino, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor. Prosojnost jezera se je znižala na en meter. Na površini tvori oscilatorija značilne rdeče-rjave prevleke, ki so izrazitejše v mirnih zalivih, v smeri vetra. Pojav oscilatorije na površini jezera ni značilen za obdobje, ko je temperatura vode na površini še razmeroma visoka (20 stopinj Celzija). Prejšnja leta se je oscilatorija pojavljala na površini jezera predvsem v zgodnjem pomladanskem obdobju. Pred velikimi svetlobnimi intenzitetami in ko je temperatura vode na površini presegla 15 stopinj Celzija, se je oscilatorija umikala v večje globine.

Mir izgublja zrak in višino

14. 10. 1999 19.59

Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir, ki od 27. avgusta kroži okoli Zemlje brez posadke, počasi izgublja zrak in višino. Skozi še vedno neodkrito špranjo v steni naj bi odtekal zrak in se zato nižal pritisk v Miru.

Vzrok pogina živali - botulizem

11. 10. 1999 21.35

Veterinarska fakulteta je objavila prve rezultate preiskav pogina ptic in rib v Škocjanskem zatoku.

Na Mars naj bi leteli brez dušika

06. 08. 1999 16.20

V moskovskem Institutu za medicinsko-biološke probleme se je začel 18-dnevni poskus, s katerim želijo pojasniti, ali bi človek na Marsu lahko preživel brez dušika.

Množičen pogin postrvi

06. 08. 1999 12.48

S policijske uprave Kranj so danes sporočili, da je v ribogojnici v Soteski pri Bohinju prišlo do množičnega pogina rib. Po podatkih policistov, ki so na ogled kraja dogodka prišli davi ob 7.30, je poginila kar ena tona rib. Škodo ocenjujejo na približno milijon tolarjev.

Izstrelili raketoplan Columbia

23. 07. 1999 09.10

V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) so davi ob 6.31 po srednjeevropskem času v tretjem poskusu v zadnjih štirih dneh le izstrelili najstarejši ameriški vesoljski raketoplan Columbia s petčlansko ameriško-francosko posadko, ki ji prvikrat poveljuje ženska, astronavtka Eileen Collins.

Na vrhu Mount Everesta vzdržal 21 ur

09. 05. 1999 09.25

Izkušeni nepalski gorski vodnik Babu Chiri Sherpa je na 8848 metrov visokem vrhu Mount Everesta vzdržal 21 ur, kar je najverjetneje najdaljši čas, ki ga je nekdo prebil na vrhu najvišje gore na svetu. 33-letni Sherpa, ki ima tako za seboj že osmi uspešni vzpon na Mount Everest, pri tem ni uporabil kisikove bombe. Uradno ni znano, kdo in koliko časa je vzdržal na najvišjem vrhu sveta. Alpinisti se morajo običajno zaradi močnega vetra, pomanjkanja kisika in hitrih vremenskih sprememb po nekaj minutah spustiti z vrha.

Mercedes bo v Mehiki preizkusil okolju prijazen avtobus

14. 09. 1998 07.58

Nemško avtomobilsko podjetje Daimler-Benz bo v mehiški prestolnici novembra preizkusilo prototip Nabusa, avtobusa na električni pogon. Novo vozilo pridobiva električno energijo s pomočjo gorivne celice iz vodika in kisika, njegova edina emisija pa je vodna para. Po pričakovanjih podjetja naj bi Nabus začeli serijsko izdelovati do leta 2004. Do sedaj so vozilo že preizkusili v Chicagu in Vancouvru.

Progress M 39 se je ponovno združil z Mirom

01. 09. 1998 13.54

Ruska tovorna vesoljska ladja Progress M-39 se je davi ob 7.35 po strednjeevropskem času uspešno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir. Združitev je potekala ves čas samodejno, poroča Javna ruska televizija ORT.

Odkrili novo zvezdo v velikosti Zemlje

18. 05. 1998 08.35

Ameriški astronomi domnevajo, da so v naši galaksiji odkrili zvezdo, belo pritlikavko, velikosti Zemlje, ki bi lahko bila diamant, piše britanski Sunday Times. Zvezda, ki so jo opazili v ozvezdju Kentaver, je od Zemlje oddaljena 17 svetlobnih let. Njen premer je 12.800 kilometrov, ima pa izredno gostoto, saj za kavno žličko velik kos njene snovi tehta eno tono. Astronomi domnevajo, da je zvezda sestavljena predvsem iz ogljika in kisika v obliki kristalov, da je torej diamant modro-zelene barve.

Povabilo na kozarček - kisika

22. 04. 1998 16.42

Tisti, ki jim razpoložljivi zrak ne ugaja, si bodo lahko kisik v prihodnje priskrbeli v novem koelnskem baru. Bar s kisikom, ki je po podatkih lastnika prvi takšne vrste v Nemčiji, naj bi odprli čez tri tedne. Ne le, da koncentrirano vdihavanje kisika koristi koži in krepi spolno vzdržljivost, temveč tudi upočasnjuje proces staranja.

Črno morje bolj čisto

06. 04. 1998 09.08

Prvič po desetih letih je romunska obala ob Črnem morju preplavljena z majhnimi raki, kar pomeni, da je kemična onesnaženost morja znatno manjša kot v preteklosti. Črno morje je največje mrtvo območje na svetu, onesnažili pa so ga organski odpadki iz rek, ki so morju odvzeli 90 odstotkov njegovega kisika. Zaradi tega pas vode, primeren za življenje, ni globlji od 200 metrov.