kljun

Povia zmagal v San Remu

05. 03. 2006 20.58

Absolutni zmagovalec 56. festivala italijanske kancone v San Remu je pevec Povia.

500 ODDAJ E+

06. 01. 2006 16.25

11. januarja je bilo na programu Kanal A že 500 oddaj E+!

Nataša, kraljica 'univerzuma'

11. 02. 2006 15.19

Na finalnem izboru Miss Universe Slovenije 2006 je med šestnajstimi finalistkami zmagala Nataša Pinoza.

Usta na kljun

08. 02. 2006 15.42

Upokojena medicinska sestra je z umetnim dihanjem oživila kokoško Boo Boo.

E+ praznuje

11. 01. 2006 13.18

Z vami je bila že 500. oddaja E+! Če se ne spomnite prve, ki je potekala konec avgusta 2004, si jo lahko ogledate.

Novo na Kanalu A: E+ - Vse kar rabiš za lajf!

09. 08. 2004 00.00

Kanal A bo s koncem avgusta presenečal in zabaval z novo oddajo E+. Vsak dan med tednom od 18.00 do 20.00 z <em>"vsem, kar rabiš za lajf"</em>!

Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine

16. 08. 2000 00.00

V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.

Pionirji Mojce Horvat evropski prvaki

21. 11. 1999 17.49

Na evropskem pionirskem prvenstvu so plesalci skupine Mojce Horvat osvojili naslov evropskih prvakov v show dance formacijah. V konkurenci pionirk je zmagala Nina Kljun, članica Plesnega Kluba Bolero.

V Genovi se predstavljajo dinozavri

08. 09. 1999 17.57

Trideset fosilnih ostankov dinozavrov, ki so živeli v puščavi Gobi v Mongoliji pred 65 do 125 milijoni let, je na ogled na razstavi v Genovi, ki bo odprta do 9. januarja 2000. Razstavo, ki jo je v Londonu že obiskalo več kot 70.000 ljudi, je pripravil Paleontološki center mongolske akademije za znanost. Poleg najdb so za razstavo izdelali tudi modele dinozaurov v naravni velikosti, ki se premikajo in celo govorijo. Puščava Gobi je zaradi posebne klime in ugodnih pogojev eno najbogatejših območij oz. najdbišč okamenelih ostankov dinozavrov. Na razstavi je med drugim videti ogromna skeleta dveh torbozavrov, sorodnikov ameriških tiranozavrov, ki v dolžino merita več kot deset metrov. Na razstavi so tudi vzorci jajc dinozavrov in njihovih zarodkov ter ostanki adrozaura, prazgodovinske živali, ki jo je krasil 30 centimetrov dolg kljun.

Deset medalj mladim slovenskim plesalcem

04. 07. 1999 20.02

Slovenske plesne skupine so na drugem delu mladinskega svetovnega prvanstva v Pororožu osvojile deset medalj. Najuspešnejša je bila Kazina s tremi zlatimi in enim srebrnim odličjem.

Praptič s kljunom in značilnostmi izumrlih plazilcev

19. 06. 1999 09.19

Kitajski znanstveniki so na severu Kitajske odkrili novo vrsto praptiča, ki sodi v rod Confuciusornis. Ta rod je imel prvi roževinasti kljun. Pri novoodkritem Confuciusornisu duiu so pod njegovim perjem, ki je že delovalo kot pri današnjih ptičih, odkrili še značilnosti njegovih prednikov, izumrlih plazilcev iz zemeljskega srednjega veka. Ta vrsta je za tretjino manjša od sorodnega Confuciusornisa sanctusa kokošje velikosti, ki so ga na istem območju odkrili leta 1995, je za britanski časopis Nature povedal Lianhai Hou z Inštituta za paleontologijo vretenčarjev v Pekingu. Ptič je živel pred približno 130 milijoni let. Pri dobro ohranjenem fosilu so razpoznavne tipične značilnosti ptičev, kot je perje in koničast, rahlo navzgor obrnjen kljun. Dolgo repno pero kaže, da gre za samca, menijo paleontologi. Posebno zanimiva je njegova lobanja. Medtem ko izgledajo lobanje današnjih ptičev dokaj lahke in zgrajene le iz nekaj kosti, je lobanja odkritega ptiča prej podobna njegovim plazilskim prednikom.