knjig
Dan reformacije - praznik strpnosti
31. 10. 1998 09.55
Dan reformacije je od leta 1992 slovenski državni praznik - eden od dveh, na Slovenskem posvečenih kulturi. Osrednja osebnost reformacije na Slovenskem je bil začetnik slovenske književnosti Primož Trubar, ki je leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi, Katekizem in Abecednik. Protestantizem na Slovenskem, ki se je v svojem času povezoval z evropskim protestanskim gibanjem, nam je dal knjižni jezik, prvo slovensko književnost in slovnico, prvo posvetno šolstvo in prvo javno knjižnico. Seveda pa prispevka slovenskega protestantizma ne gre omejevati le na jezikovne in ozko pojmovane narodnostne zadeve.
Začetek hrvaško-srbske vojne na intenetu
30. 10. 1998 15.17
Najprej so se bojevali z orožjem, sledila je diplomatska vojna, te dni pa se je odprla nova fronta - na internetu. Skupina srbskih hekerjev, imenovanih >>Crna ruka<<, je v sredo zvečer vdrla na domačo stran hrvaškega dnevnika Vjesnik, kamor so zapisali slogane, na primer: >>Borimo se za resnico in za Srbijo<<.
Prešernova družba letos izdala že 25 knjig
22. 10. 1998 15.01
Prešernova družba je danes predstavila tri nove knjige, ki so izšle pri tej založbi. To so roman Franeta Tomšiča Posvečena zemlja, potopis Mareta Cestnika Nasmej se mi s poševnimi očmi ter slikanica Sveti senan, ki je izšla v zbirki Poezija dr. Franceta Prešerna v besedi in sliki. Pri Prešernovi družbi, ki veliko pozornost posveča domačim avtorjem, je letos izšlo 25 knjig, približno polovica teh pripada domačim avtorjem.
Pet novih knjig iz zbirke Dober dan, roman!
22. 10. 1998 14.39
Pionirska knjižnica v Ljubljani je danes gostila predstavitev petih novih knjig, ki so pri Državni založbi Slovenije (DZS) izšle v zbirki Dober dan, roman! Dva izmed romanov sta avtorska, to sta Čarobna violina Ivana Sivca in Princeska z napako Janje Vidmar, trije pa so prevedeni in sicer Internet in pomfrit avtorja Joachima Friedricha, Mama ne sme izvedeti J. M. Simmela in Primer: špageti, ki ga je napisala Christamaria Fiedler. Pri zbirki Dober dan, roman!, ki je namenjena predvsem mladim bralcem, je do sedaj izšlo že skupno 12 knjig. Zbirka pozdravlja mlade bralce, ob tem pa je potrebno poudariti, da je DZS delno sofinancirala program Bralne značke za letošnjo bralno sezono, je povedala Tinka Jamnik, vodja ljubljanske Pionirske knjižnice.
Ali Pliva kupuje Lek?
03. 10. 1998 10.36
V londonskih borznih kuluarjih se že nekaj časa govori, da naj bi hrvaška Pliva preko tujih borznih hiš na veliko kupovala delnice ljubljanskega Leka. To naj bi se dogajalo že približno mesec dni, kar je za Delo potrdil tudi predsednik uprave Leka Andro Ocvirk.
Uspešna prodaja prek interneta
02. 10. 1998 08.18
Na Švedskem pospešeno raste prodaja knjig, CD-plošč in koriščenje bančnih uslug prek interneta, kljub temu da je ta tip ponudba še v povojih.
Strokovna literatura iz uvoza v Narodnem muzeju
28. 09. 1998 13.09
Od 29. septembra do 3. oktobra bo v Narodnem muzeju na Prešernovi 20 v Ljubljani na ogled strokovna literatura iz uvoza pod naslovom Markom - Svet v knjigah. Prodajna razstava bo odprta vsak dan od 10. do 18. ure, 1. oktobra pa do 20. ure.
Seznam knjig, ki se potegujejo za nagrado Booker Prize
26. 09. 1998 11.46
Odgovorni za najuglednejšo, za nekatere tudi najbolj sporno britansko književno nagrado Booker prize so objavili seznam šestih romanov, ki se bodo letos potegovali za nagrado. Edino letošnje presenečenje je uvrstitev knjige <I>The Restraint of Beasts</I>. Gre za prvo knjigo londonskega voznika avtobusa Magnusa Millsa, pripoveduje pa o dveh škotskih delavcih, ki ubijata delodajalce v Angliji.
V Nemčiji imajo najdaljšo knjižnico na svetu
14. 09. 1998 07.39
V soboto so v Anzachu na jugu Nemčije odprli najdaljšo knjižnico na svetu. Dolga je kar 1463 metrov, v njej pa hranijo 85.000 knjig, med njimi jih je veliko s posvetilom znanih osebnosti. Med slednjimi sta na primer kanclerska kandidata, ki se bosta konec meseca pomerila na parlamentarnih volitvah v Nemčiji, krščanski demokrat in zdajšnji kancler Helmut Kohl, ter njegov socialdemokratski izzivalec Gerhard Schroeder. Knjige s posvetili bodo prodali na dražbi, izkupiček od prodaje pa namenili žrtvam kriminalnih dejanj ter organizatorjem razstav raznih umetnikov in zbirateljev. Seveda v Kanzachu upajo, da bodo z najdaljšo knjižnico na svetu omenjeni tudi v Guinessovi knjigi rekordov.
Knjižni sejem in drugo branje na Vilenici '98
11. 09. 1998 11.31
V sprejemni dvorani Kulturnega doma Srečka Kosovela v Sežani so danes odprli knjižni sejem, manjšo predstavitev knjig ducata založnikov iz Slovenije in tujine, in sicer iz Madžarske, Slovaške, Finske in Velike Britanije.
XIV. svetovni kongres za estetiko
02. 09. 1998 17.01
V Ljubljani se danes nadaljuje XIV. svetovni kongres za estetiko, ki ga organizira Mednarodno združenje za estetiko v sodelovanju z Znastvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in Cankarjevim domom. Na kongresu se je zbralo okrog 400 udeležencev, med njimi največ filozofov in predstavnikov drugih humanističnih znanosti z vseh petih kontinentov.
Za Nobelovo nagrado za literaturo prvič nominiran pisec v esperantu
23. 08. 1998 09.54
Za dobitnika Nobelove nagrade za literaturo je bil letos prvič nominiran avtor, ki piše v esperantu. Kot piše londonski Times, velja 73-letni Škot Bill Auld za največjega živečega pisca v umetnem svetovnem jeziku.
Umrl francoski založnik Paul Flamand
06. 08. 1998 10.54
V bližini Pariza je nedavno v 89. letu starosti umrl francoski založnik Paul Flamand, ki je skupaj z Jeanom Bardetom ustanovil knjižno založbo Editions du Seuil. Leta 1935 ustanovljeno podjetje, ki je danes ena najpomembnejših knjižnih založb v Franciji, je doslej izdalo 9000 knjig s področja leposlovja, znanosti, zgodovine, umetniške in mladinske literature.
Talibani proti vsakršni vrsti zabave
01. 08. 1998 09.43
Pripadniki afganistanske verske policije, talibani, so nedavno iz trgovin odnesli televizijske sprejemnike in jih na ulici razbili ter se tako spravili še na zadnje sredstvo zabave, ki ga je njihova stroga inačica islama še dovoljevala.
Debeljakovi eseji v madžarščini
16. 07. 1998 11.33
Pri madžarski založbi JAK-Jelenkor je izšel izbor esejev slovenskega literata Aleša Debeljaka. V madžarščini knjiga nosi naslov Otthon es kuelfoeld oziroma Dom in tujina.
Umrl Carlos Castaneda
19. 06. 1998 14.37
Carlos Castaneda, oče gibanja New Age, ki je v svojih knjigah popisoval mitične skrivnosti šamana po imenu Don Juan, je umrl. Kot domnevajo, je bil star 72 let. Castanedova prijateljica in upraviteljica njegovega posestva, odvetnica Deborah Drooz, je za petkovo izdajo Los Angeles Timesa povedala, da je umrl za rakom na jetrih 27. aprila letos na svojem domu v Westwoodu. Po njenih besedah Castaneda ni maral pozornosti. "Vedno je poskrbel za to, da ga ljudje ne bi fotografirali ali posneli njegovega glasu." Ravno zaradi tega se odvetnici ni zdelo potrebno, da javnost že prej obvesti o pisateljevi smrti. Castaneda je trdil, da je vajenec indijanskega šamana po imenu Don Juan Matus. Njegovim naukom je sledilo na milijone ljudi po vsem svetu, njegovih deset knjig so prevedli v 17 jezikov in se še naprej dobro prodajajo. Castaneda je leta 1973 doktoriral iz antropologije na kalifornijski univerzi v Los Angelesu. Don Juana naj bi srečal v zgodnjih 60-ih letih v Arizoni. Castanedova prva knjiga Učenje Don Juana je ob izdaji leta 1968 postala uspešnica, kakor tudi več knjig - nadaljevanj, ki naj bi sledile Castanedovemu 12 let dolgemu vajeništvu. V slovenščino so med drugim prevedli Orlov dar in Pot v Ištlan ter več del pod skupnim naslovom Bitka za neznano.
Sklenitev akcije Podarimo knjigo beneškim Slovencem
04. 06. 1998 15.56
V dvojezični osnovni šoli v Špetru bodo jutri dopoldne osnovnošolci iz občine Škofja Loka gostiteljem predali 700 knjig, zbranih v okviru akcije Podarimo knjigo beneškim Slovencem. Kot so sporočili iz občine Škofja Loka, kjer je akcija potekala med 20. in 24. aprilom, želijo s tem prispevati k ohranitvi beneške slovenščine.
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček predstavil novi izdaji
08. 05. 1998 16.10
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta je danes predstavil v dvorani Slovenske matice v Ljubljani zadnja dva zvezka iz svoje zbirke, ki je tako dosegla 24 knjig. Gre za monografijo Katoliška socialno politična misel Virgila Ščeka, ki jo je napisal sociolog Boris Bandelj in za dvojezično izdajo Josip Vilfan v parlamentu, ki jo je pripravil zgodovinar dr. Egon Pelikan. V njej so objavljeni govori, ki jih je imel v dveh zakonodajnih dobah italijanskega parlamenta (1921-29) tržaški politik Josip Vilfan in pa sto strani dolga študija o Vilfanovem življenju, delu in nazorih.
Žirinovski je postal doktor filozofije
27. 04. 1998 10.37
Vodja ruskih skrajnih nacionalistov Vladimir Žirinovski je te dni uspešno obranil doktorat o "preteklosti, sedanjosti in prihodnosti ruskega naroda" in postal doktor filozofije. Zagovor je potekal za zaprtimi vrati, novico pa so objavili v nedeljo na kongresu njegove stranke.
Umrla je Linda McCartney
20. 04. 1998 10.08
Po skoraj triletnem boju z rakom na dojki je v ZDA umrla Linda McCartney, soproga nekdanjega člana skupine The Beatles Paula McCartneya. Kot je v Londonu sinoči sporočil predstavnik družine, je 56-letna Linda umrla v petek v Santa Barbari na zahodni ameriški obali, kjer je družina McCartney preživljala počitnice.
Bar za nadebudne umetnike
13. 04. 1998 07.48
V ameriškem mestu Philadelphia so nedavno odprli Art bar, v katerem trikrat tedensko nastopajo modeli. Umetniki, ki so čez dan zaposleni kot prodajalci knjig, grafični oblikovalci ali slikarji pokrajin, prihajajo, da bi slikali človeško figuro. Art bar jim nudi možnost, da lahko zastonj skicirajo, medtem ko jim pomeni drugo možnost plačevanje v kakšni slikarski šoli. Modeli med premori klepetajo z gosti, slika pa tudi lastnik bara, takrat, ko mu ni treba točiti piva. Obiskovalci so zadovoljni, saj pravijo, da v baru bolj sproščeno slikajo, saj njihova umetnina ni nujno tudi dobra. Zadovoljen pa je tudi lastnik, ki je bar odprl z željo, da bi postalo zbirališče ljubiteljev umetnosti.
Ruski vojni plen obsega 200.000 umetnin
06. 04. 1998 17.36
Vojni plen, ki ga je Rdeča armada zaplenila v hitlerjevski Nemčiji in ga je ruski parlament razglasil za rusko last, obsega 200.000 umetnin, med njimi slaven Priamov zaklad, ki so ga izkopali v bližini domnevne Troje, pa tudi dva milijona redkih knjig in 3-kilometrski arhiv. Umetnine niso bile zaplenjene le v Nemčiji, ampak tudi v Avstriji, na Madžarskem, v Bolgariji, na Finskem in v Romuniji. Trojansko zlato pa je najdragocenejši predmet iz zbirke umetnin, ki jo je sovjetska armada zaplenila v porušeni Nemčiji, za katere si Nemčija prizadeva že od leta 1991. Bonn že več let zahteva vrnitev unikatnih del, med njimi dveh biblij, zaseženih v Leipzigu, ki ju je natiskal Gutenberg, in prestižno knjižnico iz Gothe. Priamov zaklad iz tretjega tisočletja pr.n. št., ki ga je nemški arheolog Heinrich Schliemann izkopal leta 1873 v Hissarliku v Turčiji, je Rdeča armada zaplenila v Berlinu leta 1945. Moskva je do leta 1993 zanikala, da bi imela ta zaklad, v katerem je 260 diademov, ogrlic, zapestnic in drugih kosov nakita, nakar ga je moskovski muzej Puškin leta 1996 razstavil. Rusija je leta 1995 razstavila tudi platna Cranacha, Goye, Renoirja, Maneta in Degasa ter risbe Duererja, Holbeina, Mantegne, Rembrandta in Watteauja, ki so jih strokovnjaki razglasili za izginule med II. svetovno vojno.
Ortodoksni Judje imajo v povprečju celih sedem otrok
11. 03. 1998 08.20
Vsaka ortodoksna Judinja rodi v povprečju sedem otrok oziroma toliko, kot jih imajo tri povprečne Izraelke. Profesor Barman z univerze v Bostonu in Klinov z jeruzalemske univerze trdita, da so ortodoksni Judje edinstveni na svetu. Medtem ko je rodnost v drugih populacijah padla, v judovski skupnosti Haredim nenehno narašča. Izraelska državna statistika je izračunala, da ima povprečna judovska neortodoksna družina 2,3 otroka, muslimanska družina v Izraelu 3,4 otroka, krščanska družina pa 1,9 otroka. V primerjavi s temi podatki ima povprečna evropska družina 2,1 otroka. Na povečano rodnost pri ortodoksnih Judih je vplivala odločitev oblasti glede povišanja nadomestil, ki jih država izplačuje družinam z velikim številom otrok. Družina z desetimi otroki prejme v Izraelu mesečno okoli 5000 mark, bodisi v gotovini ali v obliki različnih ugodnosti. Ko je govora o Haredimih, je ista statistika pokazala, da dve tretjini očetov sploh ne dela, ampak vse življenje študira Toro (pet Mojzesovih knjig), medtem ko je večina njihovih žena zaposlenih kljub velikemu številu otrok.
Slovenska literatura na Hrvaškem
05. 03. 1998 18.00
Založba Meandar je sinoči v Zagrebu pripravila predstavitev treh knjig slovenskih avtorjev, ki jih je izdala od decembra lani do februarja letos. Gre za pravljico Velikanovo srce (Divovo srce) Lele B. Njatin, roman Tao ljubezni (Tao ljubavi) Andreja Blatnika in pesniško zbirko Mesto in otrok (Grad i djete) Aleša Debeljaka. Izid knjig je podprl Trubarjev sklad.
Pregledna razstava ilustracij Ančke Gošnik Godec v galeriji ZDSLU
04. 03. 1998 13.23
V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) bodo jutri, v četrtek ob 18. uri, odprli razstavo ilustracij akademske slikarke Ančke Gošnik Godec, ene najizrazitejših sodobnih ustvarjalk na tem posebnem področju slikarstva, so sporočili iz galerije.
Prešernova pot v svet - kranjski projekt v počastitev Prešernovih obletnic
05. 02. 1998 11.48
Ob letošnjem kulturnem prazniku in bližnjih obletnicah smrti in rojstva Franceta Prešerna (1840-1849) so si v Kranju zastavili pomemben, zahteven in večplasten projekt z naslovom Prešernova pot v svet.
Teden leposlovja v Knjigarni Konzorcij
03. 02. 1998 18.05
V Knjigarni Konzorcij bodo v okviru slovenskega kulturnega praznika od 5. do 12. februarja pripravili Teden leposlovja. V tem času bo večino izvirnih knjig, ki so izšle lani, mogoče kupiti 20 odstotkov ceneje. Prvi prodajni dan pa bodo v prostorih Konzorcija pripravili literarni maraton, ki bo potekal od 12. do 19. ure. Nanj bodo organizatorji povabili vse avtorje, ki so lani izdali novo knjigo.
Manjše število izdaj v lanskem letu za Mladinsko knjigo
15. 01. 1998 14.07
Vodstvo in uredniki Mladinske knjige, največje slovenske založbe, ki si na domačem trgu še naprej prizadeva ohraniti približno 30-odstoten delež, obenem pa se uspešno uveljavlja v tujini, so predstavili nekaj številk o produkciji in poslovanju v minulem letu ter pričakovanja za letos, ko načrtujejo, da bodo v vseh zbirkah in založniških programih izdali 339 knjig, z avdio, video in CD izdajami vred pa 350 enot. Lani se je število izdaj sicer malenkost znižalo, direktor založbe Milan Matos ocenjuje, da je bilo to obdobje "težko in mukotrpno, označujejo pa ga padec kupne moči srednjega sloja, izrazitejši vpliv drugih medijev in konkurence drugih založnikov", zato se je založba prilagajala tržišču in razmeram na njem, temeljna usmeritev MK, ki se je doslej izkazala kot pravilna in se je bo založba držala še naprej, pa je zagotavljanje pestre knjižne ponudbe za bralce različnih starosti in okusov. Glavni urednik MK Miha Kovač je nato predstavil načrte založbe po programih in zbirkah ter opozoril predvsem na to, da je politika MK na njenem najbolj izstopajočem področju - v založništvu literature in slikanic za otroke - dolgoročna, saj vlagajo v avtorsko produkcijo, ki jo že uspešno tržijo v tujini.
Prootestom se je pridružilo 1500 študentov iz Werzburga
27. 11. 1997 11.40
Več kot 1500 študentov fakultete za specialno pedagogiko v Wuerzbergu se je danes pridružilo študentskim protestom, ki so zajeli vso Nemčijo. Wuerzburške študente podpira tudi večina docentov, ki jim nudijo možnost nadomestnih seminarjev. Svojo solidarnost s študentskimi protesti pa je izrazil tudi predsednik te univerze Theodor Berchem.