knjiga
Dubravka Ugrešić dobila nagrado Heinricha Manna
28. 03. 2000 16.13
Letošno nagrado Heinricha Manna Berlinske akademije umetnosti bodo v četrtek podelili hrvaški pisateljici Dubravki Ugrešić. Ugrešićeva je ena redkih, ki je znala analizirati in kritično komentirati krvavi razpad nekdanje Jugoslavije in nacionalistične spore na Hrvaškem, je svojo odločitev utemeljila žirija. Njena dela, ki so nastala v izgnanstvu, pričajo o ''državljanski zavesti in pogumu, modrosti in humorju''. Ugrešićeva je v letih 1994 in 1995 živela v Berlinu kot gostja v okviru programa kulturne izmenjave. Med prvimi v nemščino prevedenimi deli hrvaške pisateljice je pri takratni vzhodnonemški založbi Volk und Welt leta 1984 izšla knjiga Des Alleinseins muede. Ugrešićeva, ki je leta 1993 iz političnih razlogov zapustila svojo domovino, živi v Amsterdamu, kjer poučuje na katedri za slovanske jezike.
Večer poezije v Kud France Prešeren
28. 03. 2000 08.52
Danes ob 21. uri bo v dvorani Kuda France Prešeren nastopil pesnik Ivan Volarič Feo.
Novosti pri Mladinski knjigi
27. 03. 2000 17.44
Pri založbi Mladinska knjiga je v zbirki Žlabudron izšla slikanica za najmlajše Živalske uspavanke Lile Prap (s pravim imenom Lilijana Praprotnik Zupančič), v zbirki Andersenovi nagrajenci povest danske avtorice in Andersenove nagajenke Cecil Boedker z naslovom Silas, ki jo je iz danskega izvirnika prevedla Silvana Orel Kos, v zbirki Sinji galeb pa originalna povest Savitri, ki jo je v Indijo postavila Silvestra Rogelj Petrič. Knjige in nastop založbe Mladinska knjiga na bližnjem 37. mednarodnem sejmu knjig za otroke in mladino - Bologna 2000 so novinarjem danes razgrnili v knjigarni Konzorcij.
Izid knjige z naslovom Carlo Maratta
27. 03. 2000 15.44
Te dni je izšla knjiga avtorice Blaženke First z naslovom Carlo Maratta in barok na Slovenskem. To je prva knjiga, ki je nastala v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim centrom SAZU, v njej pa je obdelana večja skupina baročnih oltarnih slik z območja Slovenije, v katerih je mogoče prepoznati Marattove ikonografske zamisli. Vzporedno z njimi pa so predstavljeni evropski grafični viri, učinkoviti prenašalci Marattovih likovnih formul.
Predstavili hladilnik prihodnosti
24. 03. 2000 20.59
Podjetje Elektrolux je danes prvič v Sloveniji predstavilo hladilnik, v katerega je vgrajen najmodernejši računalnik in celo videokamera. Predvsem naj bi ta hladilnik prezaposlenim gospodinjam in družinskim članom prihranil veliko časa.
Realističen knjižni portret Slovenije
21. 03. 2000 16.27
Založba Nova revija gosti v Ljubljani Petro Rehder, avtorico najnovejše knjižne predstavitve Slovenije na nemškem bralnem območju. Knjiga z naslovom Slowenien je izšla v zbirki Dežele (Laender) pri znani münchenski založbi C.H. Beck, prvi bralci knjige pa avtorici priznavajo, da ji je uspelo sestaviti realističen in obenem z naklonjenostjo obarvan portret Slovenije in Slovencev.
Nova zbirka pesmi Valentina Bruna
13. 03. 2000 12.13
Pred kratkim je Kud France Prešeren izdal novo knjigo pesmi - 10. knjigo pesniške edicije Mi pojemo v puščavi - pesniško zbirko Valentina Bruna z naslovom Dolina samih radosti.
Izet Sarajlić bo obiskal Ljubljano
13. 03. 2000 12.09
Bosansko-hercegovski pesnik Izet Sarajlić, rojen leta 1930, eden najbolj priljubljenih in prevajanih avtorjev sodobne bosanske poezije, bo v četrtek na obisku v Ljubljani. Kolegi iz Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN ter prevajalci njegove poezije v slovenščino mu bodo ob njegovi 70-letnici, ki jo bo praznoval prav tega dne, pripravili literarni večer, Založba Mladinska knjiga, ki je novembra lani v zbirki Lirika izdala izbor Sarajlićevih pesmi, pa pripravlja pogovor s pesnikom, ki ga bo vodila dr. Manca Košir.
V Italiji sojenje dvema slovenskima duhovnikoma
10. 03. 2000 11.58
Na sodišču v furlanskem Pordenonu se bo danes začela glavna obravnava proti slovenskima duhovnikoma iz Benečije, ki sta osumljena kaznivega dejanja obrekovanja v knjigi Mračna leta Benečije, je danes poročal Radio Slovenija.
Popisovanje Zoisove zapuščine
09. 03. 2000 20.59
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede nadaljuje s pred časom zastalim projektom pregledovanja in popisovanja rokopisnega gradiva barona Žige (Sigismunda) Zoisa (1747-1819), razsvetljenega humanista, vplivnega gospodarstvenika, znanstvenika naravoslovca, pesnika in prevajalca ter mentorja in širokogrudnega mecena slovenske kulture. Knjiga Jožeta Faganela, poldrugo desetletje sodelavca omenjenega inštituta, naslovljena Zoisovi rokopisi, vsebuje podatke o še neobdelanem rokopisnem gradivu, ki ga hrani Narodni muzej v Ljubljani in je tja prispelo po 2. svetovni vojni. Njen podnaslov Popis - I ne kaže le, da je pred raziskovalci še veliko dela, ampak med drugim obeta, da bomo o enem ključnih mož slovenske zgodovine 18. in začetka 19. stoletja lahko izvedeli še veliko novega.
Bralne navade se izboljšujejo
09. 03. 2000 17.38
Avtorji Martin Žnideršič, Darka Podmenik in Gregor Kocijan so na današnji novinarski konferenci predstavili knjigo Knjiga in bralci IV, v kateri so raziskali odnos Slovencev do branja in knjige. Raziskava se navezuje na prejšnje tri raziskave Knjiga in bralci I, II in III, njeni rezultati pa kažejo na pozitivne dolgoročne spremembe v pogostosti branja knjig in bralnih navad Slovencev.
Plastika Kiarja Meška v Latobii
07. 03. 2000 15.23
Slovenski umetnik Kiar Meško je bolj znan kot grafik in slikar, tokrat pa se bo 63-letni ustvarjalec v galeriji Latobia v starem delu Ljubljane predstavil z okrog 30 malimi plastikami v žgani glini. Njegovo samostojno razstavo bodo odprli v četrtek, 9. marca, ob 19.30. Ob tem je voditeljica galerije Staša Kokot predstavila še monografijo Modernizem in estetika upodabljanja, prav tako delo Kiarja Meška, ki jo je te dni izdal v samozaložbi, v njej pa osvetljuje ''obličje likovnega prizorišča modernistične umetnosti''.
Izpoved Dianinega telesnega čuvaja
07. 03. 2000 11.44
>>Veseli me, da se ne spomnim,<< v knjigi z naslovom Zgodba telesnega čuvaja (The Bodyguard's Story) piše 29- letni Trevor Rees-Jones, telesni čuvaj princese Diane, ki je preživel strahotno trčenje v Parizu, v katerem so avgusta 1997 umrli Diana, njen ljubimec Dodi Fayed in pijani francoski voznik Henri Paul, >>uradni<< krivec nesreče. Trevor, ki je bil deset dni v komi, se ne spomni treh, štirih usodnih minut neposredno pred, med in po trčenju, vseeno pa ne dvomi, da je trčenje zakrivil Paul. Kritizira tudi Dodijevo porazno amatersko vtikanje v organiziranje Dianine in svoje varnosti in Dodijevo nestrpnost, ki je botrovala večnemu hitenju in spreminjanju načrtov v zadnjem trenutku. Trevor piše, da ga je Dodijev oče, egiptovski lastnik najbolj znane trgovine sveta, londonskega Harrodsa, Mohamed Al Fayed kar naprej prepričeval, da bi se >>spomnil<<, da ni šlo za nesrečo, ampak zaroto britanskih obveščevalnih služb, ki so umorile Diano in Dodija po naročilu moža britanske kraljice, princa Filipa, ker je kraljevska družina hotela preprečiti njuno poroko: >>Nihče ni hotel verjeti, da Diane ni več zaradi pijanosti in prehitre vožnje v nekem groznem cestnem predoru v Parizu. To ni bil primeren konec zanjo,<< pravi Trevor, ki ga je mati v bolnišnici prepoznala samo po nogah, saj mu je manjkalo pol obraza. Nekdanji komandos zanika zarotniške teorije in Fayedove trditve, da sta se Diana in Dodi zaročila, pravi pa, da mnoga jutra, ko v ogledalu pogleda svoj spremenjeni obraz, za katerega je hvaležen francoskemu kirurgu, pomisli >>Ona je mrtva, ti si živ<<, pravi pa: >>Če bi lahko jaz umrl, da bi Diana preživela, bi to naredil.<< Knjiga Zgodba telesnega čuvaja izide v petek, 10. marca.
Izšel interaktivni atlas Slovenije
06. 03. 2000 14.03
Izšel je novi 32 bitni interaktivni atlas Slovenije z oznako 3.0. Atlas je plod že preizkušenega in tržno uspešnega interaktivnega atlasa 2.0, ki ga je založba Mladinska knjiga pripravila s pomočjo geodetske zavoda Slovenije in podjetja Global Vision - Prostorski informacijski sistemi.
Mednarodna nagrada gledališki pedagoginji Jeleni Sitar
01. 03. 2000 14.33
Center za dramsko vzgojo Bosne in Hercegovine s sedežem v Mostarju je eno od štirih letošnjih mednarodnih nagrad, ki jih vsako leto podeljuje za prispevke k razvoju dramske vzgoje, podelil samostojni režiserki in dramski pedagoginji iz Ljubljane Jeleni Sitar.
Predavanje Wallersteina v Ljubljani
25. 02. 2000 18.32
Danes je v Cankarjevem domu v ciklu Svobodna univerza predaval Immanuel Wallerstein.
MK izbrala pravljice Oscarja Wilda
23. 02. 2000 16.06
Za zbirko Veliki pravljičarji, ki jo ureja Andrej Ilc, je založba Mladinska knjiga ob stoletnici smrti irsko-angleškega pisatelja fin-de-siecla Oscarja Wilda (1854-1900) izbrala devet njegovih pravljic, ki jih je Wilde izdal v zbirkah Srečni princ in druge pravljice ter Hiša granatnih jabolk. Založba se je za to izdajo poslužila malenkostno popravljenega prevoda, ki ga je po II. svetovni vojni opravil pisatelj Ciril Kosmač. Z ilustracijami pravljic se je spoprijela slikarka Alenka Sottler in se pri črnobelih risbah naslonila, podobno kot pisatelj v svojem načinu pripovedi, na grško mitologijo in japonsko slikarstvo. Obširno spremno besedo h knjigi, ki so jo danes predstavili v klubu Lili Novy, je zapisala Julija Uršič.
Michel Piccoli konec tedna v Ljubljani?
23. 02. 2000 13.03
Priznana francoska igralca Michel Piccoli in Dominique Blanc sta povabljena v Ljubljano, kjer naj bi v soboto, 26. februarja, brala poezijo velikega francoskega pesnika Reneja Chara. Pesnikovo delo bo na literarnem večeru v ljubljanski Operi predstavil strokovnjak za antično zgodovino Paul Veyne. Francosko veleposlaništvo v Ljubljani je obenem napovedalo obisk pesnikove vdove Marie-Claude Char v Ljubljani.
Izšla knjiga Prva odločitev Slovencev za Slovenijo
21. 02. 2000 18.29
Pri založbi Nova revija v zbirki Korenine je izšla knjiga Staneta Grande z naslovom Prva odločitev Slovencev za Slovenijo. V knjigi je predstavljeno dogajanje v letu 1848, ko so Slovenci z več tisoč podpisi takratnemu parlamentu in vladarju izrazili zahtevo po lastni državni enoti. Obsežna knjiga je sestavljena iz študije in številnih dokumentov.
Sodnik ukazal objavo tajnih dokumentov
21. 02. 2000 08.00
Zvezni sodnik Brian Q. Robbins je ameriški zvezni preiskovalni pisarni (FBI) ukazal, naj objavi zapiske telefonskega pogovora in dve pismi o Johnu Lennonu. Objavo dokumentov je sprožil pisatelj in zgodovinar Jon Wiener, ki je leta 1983 vložil uradno prošnjo, da bi dobil vse podatke, ki jih ima ameriška vlada o Lennonu.
Bogata knjižna bera Žirovcev
10. 02. 2000 15.31
V knjigarni Konzorcij so danes predstavili bogato žirovsko knjižno bero v lanskem letu. Najprej je izšel zbornik ob 50. obletnici Kladivarja Žiri, sledila je redna izdaja Žirovskega občasnika, zbornika za vsa vprašanja na Žirovskem, med božičnimi in novoletnimi prazniki pa je izšel še paket turističnega gradiva: knjiga Žirovski vodnik avtorja Mihe Nagliča, turistična karta in prospekt v štirih jezikih.
Podelili Prešernove nagrade študentom FF
09. 02. 2000 14.48
Filozofska fakulteta (FF) je ob slovenskem kulturnem prazniku danes v zbornični dvorani ljubljanske univerze 19 svojim študentom in študentkam podelila Prešernovo nagrado za dela s področja njihovega študija. Nagrajenih je bilo 18 nalog, ena je plod dela dveh študentk.
Predstavitev prevoda monografije o Sloveniji
08. 02. 2000 15.13
V dvorani pokrajinskega sveta v Gorici so sinoči predstavili italijanski prevod bogate monografije Slovenija avtorja Staneta Staniča. Knjiga je pred leti izšla v slovenskem jeziku, prevedena pa je bila že v angleški, nemški in hrvaški jezik. Monografijo o Sloveniji sta v italijanščino prevedla Fedra Paclich in Ravel Kodrič, knjigo pa sta ob denarni pomoči slovenskega ministrstva za kulturo, Zadružne kraške banke, Hita iz Nove Gorice in portoroške Droge, izdali Goriška Mohorjeva družba in tržaška založba Lint.
V knjigarni Konzorcij Odprto za poezijo
08. 02. 2000 09.21
Založba Mladinska knjiga in knjigarna Konzorcij bosta spomin na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna danes zaznamovali z nastopom uveljavljenih in priljubljenih slovenskih kulturnih ustvarjalcev. Na prireditvi Odprto za poezijo, ki bo trajala med 11. in 18. uro, bo nastopilo približno trideset domačih pesnikov, med njimi Prešernovi nagrajenci Tomaž Šalamun, Niko Grafenauer, Veno Taufer in letošnja Prešernova nagrajenka Svetlana Makarovič.
Italijanski prevod Prešernovega Krsta pri Savici
07. 02. 2000 21.43
Ob 200-letnici rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna in v počastitev slovenskega kulturnega praznika so danes v kranjski mestni hiši predstavili slovensko-italijansko izdajo Prešernovega Krsta pri Savici. Knjiga je izšla v knjižni zbirki Prešernova pot v svet v založništvu Mestne občine Kranj, Prešernove verze pa je v italijanščino prevedel Giorgio Depangher v sodelovanju z Marijo Pirjevec, profesorico na tržaški univerzi.
Nova knjiga Aleša Debeljaka
03. 02. 2000 17.02
Šesta knjiga pesnika, esejista in prevajalca Aleša Debeljaka, ki se ponaša že z nagrado Prešernovega sklada in Jenkovo nagrado, ima naslov Nedokončane hvalnice, uredil jo je Aleksander Zorn in v 600 izvodih izdala založba Mladinska knjiga.
Prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku
03. 02. 2000 11.17
V okviru prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v galeriji Veronika v Kamniku drevi odprli razstavo slik, objektov in akvarelov akademskega slikarja Klavdija Tutte. Razstava bo odprta do 5. marca.
Knjiga Prešeren.doc pri Rokusu
03. 02. 2000 11.16
Založba Rokus je izdala knjigo z naslovom Prešeren.doc, s katero skuša največjega slovenskega pesnika rehabilitirati kot polnokrvnega poeta, ki ima s svojo živo pesniško besedo kaj povedati današnjemu, zlasti mlademu bralcu. Knjigo so danes predstavili v klubu K4 v Ljubljani.
Prerojene Pascalove Misli
02. 02. 2000 15.17
Mohorjeva družba je novemu tisočletju na pot izdala prevajalsko prerojeno in z novo odkritimi mislimi opremljeno delo Blaise Pascala Misli.
Literarni večer s Torkarjem
02. 02. 2000 13.59
V knjigarni Konzorcij na Slovenski cesti bo drevi ob 19. uri literarni večer ob izidu pesniške zbirke Igorja Torkarja Mavrice večera. Pogovor z avtorjem bo vodil dr. Matjaž Kmecl.