knjige

Igralska umetnost Mihaila Čehova
10. 11. 1999 20.47
V zbirki Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega je izšla knjiga z naslovom Igralska umetnost Mihaila Čehova. Prevod je delo Vanje Slapar Ljubutin v sodelovanju z Viktorjem Ljubutinom. Novost, namenjena predvsem gledališkim umetnikom, prinaša znano tehniko za igralce, metodo Stanislavski, ki pa je bila pri nas že nekaj let v zatonu. Poleg avtorjeve leta 1946 prvič izdane ter 95 popravljene in dopoljnjene knjige Igralska tahnika, ki je v celoti prevedena, sta prevajalca sestavila še izbor njegovih člankov, intervjujev in pisem. Novost je tako nekakšen učbenik za gledališke igralce in režiserje, obogaten z ilustracijami posameznih vaj.

V NUK razstava o Puškinu
10. 11. 1999 19.44
V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani so danes odprli razstavo ob 200. obletnici rojstva ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina z naslovom Ljudem z besedo srca vžgi.

Ponatis treh uspešnic Mohorjeve družbe
03. 11. 1999 15.22
Goriška Mohorjeva družba, v Italiji najstarejša knjižna založba, je te dni ponatisnila tri knjige, ki so doživele izjemen uspeh tako pri slovenskem kot pri italijanskem občinstvu. Gre za knjigo duhovnih razmišljanj Otmarja Črnilogarja Stati in obstati, Slovnico slovenskega jezika Antona Kacina in jezikovni priročnik Nade Pertot Pomagajmo si sami.

Školč v Parizu
02. 11. 1999 18.45
Ob robu 30. zasedanja Generalne konference organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), ki od 26. oktobra do 17. novembra poteka v Parizu, je na današnji okrogli mizi ministrov za kulturo pod naslovom Kultura in ustvarjalnost v globaliziranem svetu sodeloval tudi slovenski minister za kulturo Jožef Školč.

70 let Slavka Avsenika
29. 10. 1999 20.12
Ob življenjskem jubileju, 70-letnici Slavka Avsenika, harmonikarja, legende in ambasadorja slovenske narodnozabavne glasbe, bo jutri, v soboto zvečer, v sejemski dvorani v Kranju veliki koncert, ki ga bo posnela tudi nacionalna televizija. Z omenjenim jubilejem je povezan tudi izid knjige Ivana Sivca o bratih Avsenik in napoved izida najmanj treh novih plošč pri njihovi založbi Helidon.

Umrl Andras Hegedues, podpisnik Varšavskega pakta
25. 10. 1999 13.18
V Budimpešti je minulo soboto umrl nekdanji madžarski premier Andras Hegedues, ki je leta 1956 izdal odlok, v skladu s katerim je Rdeča armada zadušila ljudsko vstajo, pozneje pa je postal glavni nasprotnik prosovjetskega režima.

Zasuk na desno tudi v Švici
25. 10. 1999 10.26
Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah je nekoliko presenetljivo zmagala skrajno desničarska populistična Švicarska ljudska stranka (SVP), ki je zbrala približno 23% glasov. Socialdemokrati so z izgubo 0,3% glasov zdrsnili na drugo mesto.

Markomov Svet v knjigah
23. 10. 1999 10.28
Ta konec tedna se je sredi ljubljanskega sejmišča mogoče srečati tudi z več tisoč naslovi knjig tujih založb; večjo pregledno razstavo knjig iz uvoza je v paviljonu Jurček na Gospodarskem razstavišču pripravila družba Markom. Na ogled in naprodaj je približno 6000 knjig, ki so jih založbe izdale v zadnjega približno pol leta, večina jih je s področij družboslovja, ekonomije, računalništva, medicine, tehnike, arhitekture in umetnosti. Za manj zahtevne bralce in obiskovalce sejmov Ljubiflora in Narava - Zdravje pa je Markom pripravil knjige o vrtu, zdravi prehrani, gibanju v naravi, športu in drugih temah.

Financial Times o sporu zaradi lipicancev
21. 10. 1999 15.18
<A HREF=http://www.ft.com/search97cgi/vtopic?action=View&VdkVgwKey=%2Fapache%2Fdocs%2Fhippocampus%2Fq283d76%2Ehtm&DocOffset=2&DocsFound=99&QueryZip=horses&Collection=Coll2&Collection=Coll4&Collection=Coll6&Collection=Coll7&Collection=Coll3&Collection=Coll8&SortO target=_blank> Financial Times </A>v današnji izdaji v članku o avstrijsko-slovenskem sporu v zvezi z lipicanci poroča, da slovenski tisk opisuje to vprašanje kot ''boj proti kraji nacionalnega simbola'', po pisanju Financial Timesa pa spor predvsem kaže tudi politični nemir v Evropi tega stoletja.

EU bo aktivneje posegla v pogajanja o lipicancih
20. 10. 1999 20.42
Ena glavnih tem seje pododbora za kmetijstvo je bilo tudi vprašanje lipicancev. Predstavniki Evropske unije in slovenskega kmetijskega ministrstva so se strinjali, da se mora spor rešiti čimprej. Evropska komisija želi odslej aktivneje sodelovati.

Na Dunaju razstava o Sigmundu Freudu
15. 10. 1999 15.08
V avstrijski Narodni knjižnici ter v Muzeju Sigmunda Freuda bodo 22. novembra odprli razstavo o očetu psihoanalize Sigmundu Freudu.

Zapuščino Marilyn Monroe si je ogledalo 5500 oboževalcev
13. 10. 1999 18.29
Več kot 5500 oboževalcev si je lahko v Parizu tri dni ogledovalo osebne predmete Marilyn Monroe, ki jih bo 27. in 28. oktobra dražbena hiša Christie's prodajala na newyorški dražbi. V središču pozornosti je bila legendarna tesna svilena obleka z bleščicami, v kateri je igralka leta 1962 v newyorškem Madison Square Gardenu za ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja pela ''Happy Birthday, Mr. President''. Med približno 100 razstavljenimi kosi so po navedbah dražbene hiše tudi manj znane fotografije zvezde, pisma oboževalcev, nakit, knjige in številne obleke, ki jih je Marylin nosila v svojih znanih filmih.

Slovenski literati končali skandinavsko turnejo
13. 10. 1999 15.19
Svetlana Makarovič, Evald Flisar, Brane Mozetič, Lela B. Njatin in Maja Novak se bodo danes vrnili v Ljubljano, potem ko so šest dni potovali po nordijskih prestolnicah in tam nastopali za svoje pisateljske kolege ter Slovence, ki živijo na Švedskem, Norveškem, Finskem in Danskem. Pred odhodom bodo v Koebenhavnu obiskali mestne oblasti in jim izročili poslanico ljubljanske županje Vike Potočnik. Na začetku literarne turneje sta bila z njimi še Tomaž Šalamun in Aleš Debeljak, ki pa sta zaradi obveznosti v Združenih državah prej zapustila slovensko pisateljsko ''karavano''.

Slovenski literati na Finskem
09. 10. 1999 19.30
Tretji dan turneje po nordijskih državah je sedem slovenskih literatov - Svetlana Makarovič, Tomaž Šalamun, Aleš Debeljak, Brane Mozetič, Evald Flisar, Lela B. Njatin in Maja Novak - nastopilo v veliki dvorani mednarodnega knjižnega sejma v finskem kraju Turku. Pozdravil jih je predsednik Društva finskih pisateljev Jarkko Laine, predstavil pa prevajalec njihovih del Kari Ketula. Prva prevedena knjiga iz slovenščine v finščino je bil leta 1907 Cankarjev Martin Kačur, Ketula pa je poleg številnih prevodov posameznih besedil poskrbel tudi za prevod knjige Maje Novak Izza kongresa, izdala pa jo je največja finska založba WSOY.

Rekorder Schroeder
09. 10. 1999 09.10
Nemški kancler Gerhard Schroeder se je kot največkrat poročeni predsednik vlade vpisal v Guinessovo knjigo rekordov. Kot je sporočila predstavnica Guinessovega uredništva v Londonu, Schroeder s štirimi zakoni nima nobene konkurence med svetovnimi voditelji.

DZS na frankfurtskem knjižnem sejmu
08. 10. 1999 19.53
Založništvo literature DZS bo tudi letos sodelovalo na Mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu, so sporočili iz omenjene založbe.

Izšla knjiga Krščanstvo 2000 let
07. 10. 1999 16.10
Založba Ognjišče je izdala knjigo Krščanstvo 2000 let, ki v obliki barvnega, ilustriranega zgodovinskega atlasa povzema zgodovino krščanstva od začetkov do danes. Knjiga je bila izdana že v več kot desetih jezikih, njen avtor je univerzitetni profesor cerkvene zgodovine na madridski univerzi Juan Maria Laboa, k slovenski izdaji knjige pa so dodani tudi pomembni dogodki in popravki iz slovenske cerkvene zgodovine. Poleg omenjene knjige so na današnji novinarski konferenci predstavili še knjigo profesorja in zdravnika Antona Prijatelja Bog daj zdravje, ki povzema Slomškovo delo za zdravo življenje skupaj z njegovimi nasveti, ki naj bi veljali še danes.

Slovenija noče monopolizirati lipicanca
02. 10. 1999 20.01
Na nedavno izjavo avstrijskega kmetijskega ministra Wilhelma Moltererja, da hoče Slovenija monopolizirati lipicanca, se je odzvalo Združenje rejcev lipicanca Slovenije. V izjavi za javnost je med drugim zapisalo, da v slovenski zahtevi ni nobene monopolizacije in Slovenija ne predlaga vodenja rodovnih knjig prav nič drugače, kot jih pozna in zahteva evropska zakonodaja. Obenem je izrazilo osuplost, ker nihče od slovenskih predstavnikov ni odločno zavrnil teze o monopolizaciji.

Pričevanja o dogajanju ob stari meji
30. 09. 1999 15.40
Založba Bogataj iz Idrije, ki je doslej izdala dobra dva ducata knjižnih naslovov z najrazličnejših področij, je v Ljubljani začela vrsto predstavitev knjige pričevanj in spominov Ob stari meji, ki jo je napisal Tomaž Pavšič. Avtor, do nedavnega konzul Slovenije v Trstu (1993-97) in sam rojen v Otaležu blizu nekdanje rapalske meje, je knjigo sestavil iz svojih spominov ter številnih neposrednih pričevanj domačinov in zgodb malih ljudi o življenju ob meji med Poreznom in Hotedršico, ki je - zarisana na podlagi mednarodne ''kupčije'' z Italijo in rapalske pogodbe leta 1920 - zarezala v narodno telo Slovencev in Primorce za več kot četrt stoletja ločila od matice.

Microsoft pozdravlja izid specifikacije Open eBook
29. 09. 1999 12.19
Skoraj leto dni za tem, ko je Microsoft predlagal standard Open eBook za nastajajočo industrijo elektronskih knjig je skupina Open eBook Authoring Group izdala specifikacijo Open eBook Publication Structure Specification 1.0.

Avstrija sprožila vprašanje o lipicancih
27. 09. 1999 19.59
Avstrija je na zasedanju kmetijskih ministrov Evropske unije sprožila vprašanje o lipicancih oziroma o uredbi geografskega porekla lipicancev. To je v začetku leta sprejela slovenska vlada, Avstrija pa zdaj skuša doseči, da bi Evropska komisija zaščitila njene interese pri Svetovni trgovinski organizaciji.

Predstavitev knjige Margarete Navarske
24. 09. 1999 07.53
V prostorih francoskega inštituta Charles Nodier so včeraj predstavili knjigo Margarete Navarske z naslovom Heptameron, ki sta jo prevedli Marija Javoršek in Radojka Vrančič, izšla pa je v zbirki Zenit pri založbi Mladinska knjiga. Izdana je bila s podporo francoskega ministrstva za zunanje zadeve in omenjenega francoskega inštituta.

Pri Modrijanu je izšla knjiga Zastave vihrajo
22. 09. 1999 17.50
Pri založbi Modrijan je izšla knjiga Zastave vihrajo s podnaslovom Spominski dnevi in praznovanja na Slovenskem od sredine 19. stoletja do danes; avtorji besedil so Franc Rozman (obdobje 1848-1918), Vasilij Melik (obdobje 1918-1941) in Božo Repe (obdobje po letu 1941), uvod pa je napisal Matjaž Kmecl. Na predstavitvi novosti je Kmecl poudaril, da knjiga odslikuje zgodovino Slovencev v zadnjem poldrugem stoletju, Repe pa je dodal, da je tudi izraz slovenskega hlapčevstva, upornosti ter ogledalo sporov.

Nova zasnova založniškega programa DZS
16. 09. 1999 14.40
Založništvo literature DZS bo v prihodnje ob temeljnih knjižnih zbirkah uvedlo še več novih: s področja leposlovja v tradicionalnem pomenu besede zbirko, ki bo enakovredno predstavljala svetovno prozo, esejistično in pesniško bero in najimenitnejša domača imena ustvarjalnega pisanja. V okviru prepoznavnih zbirk začenja z objavljanjem svetovne in domače teoretske misli, tiste, ki je že del klasičnega, kot tudi aktualnega teoretsko-raziskovalnega snovanja. Prizadevali si bodo tudi, da bi kar najhitreje objavljali pomembne knjižne naslove beletristike ter izdajali knjige o vrhunskih dogodkih zgodovine umetnosti; nenazadnje pa hoče DZS ohraniti vlogo založbe klasičnega branja za mladino, je novi glavni urednik Založništva literature DZS Branko Madžarevič povzel zasnovo založniškega programa.

Izzid knjige Kulturne poti
14. 09. 1999 19.01
Ministrstvo za kulturo oziroma Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino tudi letos pripravlja Dneve evropske kulturne dediščine, danes eno najpomembnejših aktivnosti Sveta Evrope na področju kulture, pri kateri z bogatim programom sodelujejo vse evropske države. V Sloveniji so tokratno prireditev, ki bo potekala od 18. do 26. septembra, poimenovali Kulturne poti, tako pa so naslovili tudi knjigo - predstavljena bo na dan otvoritve - v kateri je opisanih 25 kulturnih spomenikov, ki so bili obnovljeni v zadnjih letih.

Šestletna Italijanka med počitnicami prebrala 149 knjig
14. 09. 1999 08.29
Šestletna Giulia Semilia iz Legnana pri Milanu je med poletnimi počitnicami prebrala 149 knjig. Kot je poročal dnevnik Corriere della Sera, je malo ljubiteljico branja njena občina za dosežek nagradila kot super-bralko leta 1999. Deklica si je knjige sposojala v lokalni knjižnici, za prebiranje pa je imela dovolj časa, saj s starši letos niso šli na morje. ''Najraje berem pravljice,'' je povedala Giulia, ki gre jeseni v drugi razred. Drugo mesto je zasedla prav tako šestletna deklica, ki je prebrala 67 knjig.

Uspešen simpozij o Hermanu Potočniku - Noordungu
11. 09. 1999 11.27
V Mariboru se je popoldne končal prvi mednarodni znanstveni simpozij o Hermanu Potočniku Noordungu. Dvodnevni seminar je organizirala mariborska univerza v počastitev 70-letnice prvega natisa Potočnikove kjige Problem vožnje po vesolju, udeležili pa so se ga nekateri najvidnejši strokovnjaki za vesolje iz ZDA in Rusije, med njimi Jurij Mihajlovič Baturin.

Rabljeni učbeniki v Križankah
10. 09. 1999 19.57
V preddverju Križank je danes in jutri dopoldne mogoče kupiti in tudi prodati rabljene učbenike. Sejem, ki ga je ljubljanski odbor Mladih liberalnih demokratov (MLD) zaradi zasedenosti Križank minuli konec tedna letos izjemoma pripravil drugi vikend v septembru, je potekal danes do 18. ure, jutri pa med 8. in 13. uro.

Judje bodo drevi praznovali prehod v novo leto 5760
10. 09. 1999 19.52
Judje bodo drevi praznovali prehod v novo leto 5760. Na predvečer Novega leta, erev Roš Hašana, bodo drug drugemu zaželeli dober vpis v novem letu, kar izhaja iz judovske tradicije, da Bog zapisuje v knjige Pravičnih, Krivičnih in tistih, ki so nekje vmes. Zapis se zapečati deset dni po Novem letu na Jom Kipur oziroma Spravni dan.

Hude obtožbe na račun papeža Pija XII.
10. 09. 1999 08.37
Knjiga z naslovom Hitlerjev papež Johna Cornwella, ki bo izšla oktobra, naj bi dokazala, da je bil papež Pij XII. - poglavar katoliške cerkve v letih od 1939 do 1958 - antisemitistično usmerjen. Med številnimi dokumenti, objavljenimi v novi knjigi, naj bi bilo med drugim pismo, ki ga je papež Pij XII. napisal kot vatikanski diplomat v Muenchnu in v katerem je pripadnike tamkajšnje judovske skupnosti opisal kot ''umazane, vulgarne, s potuhnjenimi izrazi na obrazu''. Avtor knjige naj bi prav tako navajal, da je papež v letih Hitlerjeve vladavine le enkrat in precej milo obsodil nacistični režim. Po trditvah Cornwella naj bi Pij XII. tudi vedel, da nameravajo nacisti iz Rima odpeljati 1000 Judov, vendar ni storil ničesar, da bi to preprečil. Vatikanske oblasti izida Cornwellove knjige niso želele komentirati, češ da ne poznajo njene točne vsebine. Vatikan je sicer vse doslej zagovarjal dejanja Pija XII. in poudarjal, da je papež ''na skrivaj'' rešil življenja na tisoče Judov.