kolumb
Odkrili Kolumbovo karavelo
14. 06. 2004 00.00
Odkrili so razbitine najstarejše ladje na ameriški obali, šlo pa naj bi za karavelo "Vizcaína" Christopha Kolumba.
Izkopali domnevne ostanke Krištofa Kolumba
03. 06. 2003 00.00
V katedrali v Sevilli na jugu Španije so v ponedeljek odkopali domnevne posmrtne ostanke Krištofa Kolumba in njegovega sina Hernanda, da bi s testom DNK preverili, ali gre resnično za slavnega morjeplovca, ki je odkril Ameriko.
Čokomanija je stara 2600 let
19. 07. 2002 00.00
Človeška "slabost" do čokolade je, kot kaže, starejša, kot se zdi. Pravzaprav je zaljubljenost v čokolado že zelo stara, ugotavljajo znanstveniki v britanski reviji Nature.
Galileo, vesoljski Kolumb, se poslavlja
24. 01. 2002 00.00
Najuspešnejša vesoljska sonda Galileo je na koncu svoje dolge poti med katero je zbrala ogromno podatkov, ki so v marsičem precej odstrli zastore neskončnih skrivnosti vesolja. Po dobrih 13-ih letih bo Galileo končal na planetu, ki ga je spremljal več kot 7 let, na Jupitru.
Ladja Krištofa Kolumba?
10. 11. 2001 00.00
Pred nekaj dnevi so blizu panamske obale na ladji iz 16. stoletja odkrili topove, meče in lončene izdelke, zaradi katerih menijo, da bi lahko ladjo uporabljal Krištof Kolumb.
Odprli prvi muzej krompirja na svetu
09. 05. 2000 08.21
Na Danskem so odprli prvi muzej krompirja na svetu. Danci so sicer znani po čaščenju krompirja in tudi po množičnem gojenju. Muzej so odprli v hiši na deželi v kraju Hofmansgave, kjer so na 47 kvadratnih metrih razstavili orodje iz 19. in 20. stoletja za sajenje, tehtanje ali izkopavanje krompirja. Na stenah so s fotografijami, lesorezi in bakrorezi ponazorili zgodovino krompirja od odkritja pred tri tisoč leti v Latinski Ameriki, do prvega stika z Evropo okoli leta 1537, ko ga je tja pripeljal pomorščak Krištof Kolumb, pa do leta 1720, ko so ga na Dansko prinesli francoski hugenoti.
Rimljani v Ameriki pred Kolumbom
14. 02. 2000 08.20
Po mnenju revije New Scientist so Ameriko prvi odkrili Rimljani, ne pa Krištof Kolumb. Antropolog Roman Hristov predvideva, da je glava, ki so jo odkrili v bližini Mehike leta 1933, iz rimskega obdobja, kar dokazuje, da so bili Rimljani tam pred Kolumbom. Glavo so kmalu po odkritju skrili v muzej v Ciudad de Mexicu, dokler je ni našel Hristov s sodelavci. Izvor in starost omenjene izkopanine so potrdili tudi številni umetnostni zgodovinarji in arheologi.
Največji Italijani tega tisočletja
30. 01. 1999 09.37
Po mnenju Italijanov je fašistični diktator Benito Mussolini iztekajoče tisočletje zaznamoval mnogo bolj kot sveti Frančišek Asiški, izumitelj radia Guglielmo Marcona ali odkritelj Amerike Krištov Kolumb. Po anketi, ki jo je na internetu izvedel časnik Corriere, se je Mussolini namreč uvrstil na četrto mesto najbolj vplivnih Italijanov tega tisočletja, takoj za renesančnim genijem Leonardom da Vincijem, pisateljem Dantejem Alighierijem in znanstvenikom Galileom Galilejem. V komentarju k anketi je časnik zapisal, da Mussolini svojo visoko uvrstitev očitno dolguje še vedno živim političnim simpatijam do fašizma. Zanimivo je, da duceja na seznam najvplivnejših Italijanov tega tisočletja ni uvrstil strokovni odbor 100 intelektualcev, ki je na prvo mesto pred slabima dvema tednoma uvrstil Danteja.