komunistična
Evropski tisk o volitvah v Franciji
10. 06. 2002 00.00
Evropski tisk danes komentira izide prvega kroga nedeljskih parlamentarnih volitev v Franciji, kjer je po zadnjih podatkih prepričljivo zmagala desna sredina.
Razkol v ruski komunistični partiji?
04. 06. 2002 00.00
Predsednika dume Genadija Seleznjova so po izključitvi iz ruske Komunistične partije izključili tudi iz poslanske skupine. Sodeč po izjavi predsednika stranke Zjuganova so iz poslanske skupine izključili še enega poslanca in poslanko.
Uribe novi kolumbijski predsednik
27. 05. 2002 00.00
V včerajšnjem prvem krogu predsedniških volitev v Kolumbiji je bil s 53 odstotki glasov izvoljen kandidat desnice Alvaro Uribe Velez, pristaš trde roke proti gverilcem.
V Vietnamu še naprej komunisti
25. 05. 2002 00.00
Vietnamska komunistična partija je po uradnih podatkih na parlamentarnih volitvah dobila 89,7 odstotka glasov, oziroma 447 od 498 sedežev v parlamentu.
Volitve v Vietnamu
19. 05. 2002 00.00
V Vietnamu potekajo parlamentarne volitve, na katerih se za sedež v 498-članskem parlamentu poteguje 759 kandidatov. Največ možnosti za zmago ima Komunistična partija Vietnama.
Bombni napad v Dagestanu
09. 05. 2002 00.00
V središču mesta Kaspijsk na jugu Rusije je med parado ob dnevu zmage eksplodiral avtobus, v katerem je bila vojaška pihalna godba. Življenje je izgubilo najmanj 34 ljudi, med njimi 12 otrok, več kot 150 pa je ranjenih.
Rdeče brigade spet na delu
20. 03. 2002 00.00
V Bologni sta v torek zvečer neznanca s štirimi streli ubila Marca Biagija, svetovalca italijanskega ministra za delo. Odgovornost za atentat so prevzele Rdeče brigade, zgodil pa se je prav v času spora med vlado Silvia Berlusconija in sindikati glede sprememb delovne zakonodaje.
Novi kandidat za predsednika države
14. 03. 2002 00.00
Slovenija je dobila novega kandidata za predsednika države. To je Tomaž Rozman, ki bo po lastnih besedah na volitvah nastopil kot neodvisni kandidat, sicer pa je predsednik neparlamentarne stranke Liga za Slovenijo.
Odmevi na ruske grožnje
23. 02. 2002 00.00
Ruska reprezentanca je po spornih odločitvah sodnikov na letošnjih zimskih OI v Salt Lake Cityju zagrozila, da bo zapustila igre in bojkotirala tudi poletne OI v Atenah. Po posredovanju predsednika Putina so grožnje opustili.
Pol stoletja od zažiga škofa Vovka
20. 01. 2002 00.00
V novomeškem Kapitlju so ob 50. letnici zažiga tedanjega ljubljanskega škofa Antona Vovka priredili slovesno spominsko mašo. Mašo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode.
Shod nemških komunistov
13. 01. 2002 00.00
Pod okriljem nemške levice je v Berlinu potekal tradicionalni shod v spomin na voditelja nemških komunistov, Roso Luxembourg in Karla Liebknechta, ki so ju ustrelili 15. januarja leta 1919.
Napetosti v Kašmirju
06. 01. 2002 00.00
Po napadu teroristov na indijski parlament sredi decembra se je na mednarodnem prizorišču odprlo novo krizno žarišče. V provinci Kašmir, ki je jabolko spora med Indijo in Pakistanom že pol stoletja, so ponovno izbruhnili spopadi, obe jederski sili pa grozita z vojno.
Švicarji proti odpravi vojske
02. 12. 2001 00.00
Švicarji, ki so se danes odločali glede več referendumskih vprašanj, so med drugim zavrnili predlog koalicije "Švica brez vojske", ki je predlagala takojšno odpravo služenja vojaškega roka in dokončno odpravo vojske v prihodnjih desetih letih.
Razprava o pobojih mora biti strpna
01. 11. 2001 00.00
Letošnji dan spomina na mrtve so v veliki meri zaznamovala tudi nova odkritja množičnih grobišč žrtev povojnih pobojev, ki znova odpirajo razmišljanja in razpravo o dogodkih iz polpretekle zgodovine.
Žalna slovesnost v Kucji dolini
28. 10. 2001 00.00
V Kucji dolini nad Podutikom pri Ljubljani je bila žalna slovesnost ob grobu žrtev povojnega nasilja.
Padec imperija bratov Karić?
16. 10. 2001 00.00
V jugoslovanskih medijih je močno odjeknila novica, da je v tujino pobegnil predsednik Skupine BK Bogoljub Karić.
Kitajska je članica WTO
17. 09. 2001 00.00
Po 15-ih letih so pogajanja med Kitajsko in Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) obrodila sadove. Kitajska je namreč postala članica WTO, njen vstopa pa bodo formalno potrdili na srečanju trgovinskih ministrov novembra v Katarju.
10-letnica državnega udara
19. 08. 2001 00.00
Kakih sto starejših oseb, večinoma nekdanjih aktivistov ruske opozicije, se je zbralo na kraju, kjer so se pred desetimi leti uprli vodjem državnega udara.
Zemin bi bil Mao
01. 07. 2001 00.00
Kitajski predsednik Jiang Zemin se je v govoru ob 80. obletnici ustanovitve Komunistične partije Kitajske primerjal z nekdanjima kitajskima voditeljema Mao Zedongom in Deng Xiaopingom ter obenem obljubil, da bo zgradil močno in moderno komunistično stranko. V govoru je še izpostavil svoj projekt "demokratične diktature", v kateri bo upošteval potrebe moderne družbe in se soočil z gospodarskimi reformami kapitalističnega tipa.
Busha čakajo protesti
12. 06. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je prispel v Španijo, kjer začenja svoj prvi uradni obisk v Evropi po prihodu na položaj. Busha in njegovo soprogo Lauro je na madridskem letališču pričakal španski zunanji minister Josep Pique, nato pa se je ameriški predsednik odpeljal v palačo Zarzuela v predmestju Madrida, kjer se bo srečal s španskim kraljem Juanom Carlosom in kraljico Sofijo. Po pogovorih s španskim suverenom se bo Bush odpravil na posestvo Quintos de Mora 160 kilometrov južno od španske prestolnice, kjer ga bo na kosilu gostil španski premier Jose Maria Aznar.
Mir bodo najverjetneje uničili 23. marca
19. 03. 2001 00.00
Ruski center za nadzor vesoljskih poletov (TSOUP) je sporočil, da bodo Rusko vesoljsko postajo Mir uničili najverjetneje 23. marca. Operacijo, ki je bila sicer predvidena v noči s srede 21. marca na četrtek 22. marca, so preložili za 24 ur, saj se Mir Zemlji približuje počasneje, kot so predvidevali, so sporočili strokovnjaki TSOUP.
NATO vojaki se bojijo raka
04. 01. 2001 00.00
NATO bo Italiji pomagal raziskati razloge za smrt šestih italijanskih vojakov, ki so sodelovali v operacijah na Balkanu. Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi in premier Giuliano Amato sta od zavezništva zahtevala pojasnila in izrazila zaskrbljenost zaradi uporabe streliva z osiromašenim uranom, po tem ko je za levkemijo umrl že šesti Italijan, ki je služil na Balkanu. Visoki vojaški predstavnik poveljstva sil zveze NATO v Evropi, nameščenih v Monsu, je sicer kot zanemarljivo označil nevarnost, ki naj bi jo imelo za zdravje vdihavanje delcev osiromašenega urana v orožju, ki ga zavezništvo uporablja na Balkanu. Makedonski zavod za zdravstveno zaščito je zaradi novic o osiromašenem uranu napovedal okrepitev raziskav navzočnosti urana in torija v prsti, hrani in ozračju, posebej na območju blizu Kosovu.
Aretiranih dvesto pripadnikov sekte falungong
26. 10. 2000 00.00
Na Trgu nebeškega miru v Pekingu je kitajska policija danes aretirala približno dvesto pripadnikov sekte falungong, ki jo je vlada pred letom in pol prepovedala. Po besedah očividcev je v množični aretaciji sodelovalo približno tisoč policistov in agentov v civilu, ki so s trga na silo neznano kam odpeljali protestnike. Tokratna demonstracija pripadnikov sekte, ki izvira iz budizma, je že druga v tem mesecu. Na dan obletnice ustanovitve Ljudske republike Kitajske, 1. oktobra, se je na istem trgu kljub strogim varnostnim ukrepom zbralo 600 pripadnikov falungonga, ki so na miren način protestirali proti prepovedi sekte. Današnja, čeprav nekoliko manj obsežna manifestacija, je bila bolj odločna, saj so pripadniki mimoidočim delili letake, na katerih kitajsko vodstvo in predsednika Jiang Zemina obtožujejo diktature in kršitve ustave. V prizadevanju za legalizacijo delovanja sekte, ki ima po neuradnih virih več članov kot kitajska komunistična partija (60 milijonov), je aprila lani približno 20.000 njenih pripadnikov obkolilo mestno četrt v Pekingu, kjer živijo najvišji partijski in državni voditelji. Pogajanja med vlado in predstavniki sekte, katere voditelj Li Honzhi živi v ZDA, so se lani končala miroljubno in z nekaterim obljubami, dva meseca kasneje pa so kitajske oblasti prepovedale dejavnost falungonga s pojasnilom, da so telesne vaje in meditacije falungonga šamanstvo, zaradi katerega je izgubilo smrt 1500 naivnih pripadnikov. Po poročilih neuradnih virov in agencij, ki spremljajo kršitve človekovih pravic na Kitajskem, so po prepovedi mnoge pripadnike sekte obsodili na prisilno delo, nekaj deset pa naj bi jih umrlo v zaporih. Pred dvema mesecema so kitajske oblasti sekti napovedale boj do njenega uničenja, mednarodna skupnost pa je Peking že nekajkrat pozvala k večji verski strpnosti. Po besedah francoskega predsednika Jacquesa Chiraca je tudi delegacija EU med nedavnim srečanjem na vrhu v Pekingu kitajskim oblastem izročila seznam zahtev, ki bi jih bilo potrebno urediti, med njimi pa je omenjeno tudi preganjanje članov falungonga.
Castro dobitnik Gadafijeve nagrade za človekove pravice
13. 10. 2000 00.00
Kubanski predsednik Fidel Castro je letošnji dobitnik Gadafijeve nagrade za človekove pravice. "Nagrado je prejel zaradi junaške vloge v boju proti imperializmu", je sporočila Castrova kubanska Komunistična stranka. Castru je nagrado na skromni slovesnosti v Havani podelil stalni libijski predstavnik pri Združenih narodih Abuzeid Omar Dorda. Libijski voditelj Gadafi je omenjeno nagrado kubanskemu predsedniku podelil že leta 1998, vendar pa mu je osebno ni izročil. Višina nagrade ni znana, bodo pa nagrado namenili izgradnji politehnične šole v Dominikanski republiki. Po poročanju kubanskih medijev se je Castro zahvalil za nagrado in dejal, da "ceni dejanje človeka, za katerega so značilni pogum in svobodnjaški duh".
Za 88 poslanskih mest 1001 kandidat
29. 09. 2000 00.00
Na letošnjih volitvah poslancev DZ, ki bodo potekale 15. oktobra, se bo za glasove volivcev potegovalo 23 kandidatnih list, od tega 16 strankarskih list in sedem list, na katerih so neodvisni kandidati. Vseh kandidatov oz. kandidatk v osmih volilnih enotah (brez kandidatov za poslanski mesti, ki pripadata narodnostnima skupnostima) je 1001, s povprečno starostjo 42,2 leta, med kandidati pa je 23,5 odstotka žensk. Kar 46 je tistih občin, v katerih nima stalnega prebivališča noben kandidat oz. kandidatka. Med kandidati je tudi 41 županov, šest podžupanov, 70 poslancev, 12 ministrov ter osem državnih sekretarjev, kažejo začasni podatki Statističnega urada RS.
Smrt zaradi podkupljivosti
31. 07. 2000 15.45
Nekdanjega podpredsednika kitajskega parlamenta Cheng Kejiea so obsodili na smrt zaradi sprejemanja podkupnine. Nekdanji vodilni politik kitajske Komunistične stranke je skupno prejel 41 milijonov juanov (pet milijonov dolarjev) podkupnine. 66- letni Cheng je najvišji kitajski politik, ki so ga obsodili na smrt, odkar je komunistična stranka na Kitajskem leta 1949 prevzela oblast.
Spravna spominska slovesnost
19. 06. 2000 08.47
Pri breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila včeraj že deseta spominska spravna slovesnost. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode, ki je bil v svoji pridigi kot vedno kritičen do povojne oblasti in prejšnje slovenske vlade.
Simitis za bolj izpostavljeno Grčijo
10. 04. 2000 16.05
Grški premier Costas Simitis se je po razglasitvi rezultatov včerajšnjih parlamentarnih volitev zavzel za večjo izpostavitev Grčije, ki mora doseči raven, na kateri bo lahko tekmovala z ostalimi državami Evropske unije. Simitis se je še zavezal, da bo njegov prvi korak prenovitev vlade.
Parlamentarne volitve v Tadžikistanu
27. 02. 2000 12.28
Na prvih parlamentarnih volitvah v Tadžikistanu po koncu državljanske vojne leta 1997 je bila volilna udeležba do poldneva po lokalnem času 56-odstotna, je sporočila osrednja volilna komisija. Okrog 2,8 milijona volilnih upravičencev za petletni mandat izbira 63 poslancev spodnjega doma parlamenta. Volitve 33 poslancev zgornjega doma parlamenta bodo 23. marca. Glavni kandidatki za zmago sta komunistična in ljudska demokratska stranka, ki jo vodi predsednik države Emomali Rahmonov. Ta je bil novembra lani na predsedniških volitvah s 96 odstotki glasov vnovič izvoljen. Na predsedniških volitvah so prepovedali sodelovanje islamistični opoziciji. V državljanski vojni od leta 1992 do 1997 je v spopadih med vladnimi silami in islamskimi uporniki umrlo več desettisoč prebivalcev te nekdanje sovjetske republike v osrednji Aziji.
Policija prepovedala zborovanje
09. 01. 2000 09.43
Nemška policija je zaradi groženj z napadom prepovedala za danes načrtovano zborovanje v Berlinu v spomin na socialistična revolucionarja Roso Luxemburg in Karla Liebknecht. Po navedbah policije je Olaf-Juergen Staps, ki ga sicer iščejo zaradi podtaknjenega požara, zagrozil, da bo s strojnico streljal na udeležence zborovanja. Nemška komunistična stranka, ki vsako leto pripravi omenjeno zborovanje, je prireditev preložila na 15. januar, ko je obletnica ustrelitve Luxemburgove in Liebknechta leta 1919.