konca
Francija: 57,7 milijarde frankov izkupička iz privatizacije
13. 12. 1997 10.36
Francija je v obdobju od lanskega novembra do konca oktobra iz naslova privatizacije iztržila 57,7 milijarde frankov. Kot je razvidno iz poročila, ki ga je vlada naslovila na parlament, so državnim podjetjem v omenjenem obdobju nakazali 10,3 milijarde frankov. Največji privatizacijski proces je bila prodaja delnic francoskega Telecoma, kjer je država sicer obdržala večinski delež, vendar pa je vrednost paketa delnic, namenjenega prodaji, znašala kar 42,64 milijarde frankov. V drugi polovici prihodnjega leta naj bi se predvidoma začela prodaja delnic državne letalske družbe Air France.
Bo Ljubljana dobila županjo?
12. 12. 1997 13.42
Kot kažejo izidi telefonskih anket med naključno izbranimi Ljubljančani, bo do konca prihodnjega leta prestolnico verjetno vodila županja. Viko Potočnik bi volilo 17,9 odstotka vprašanih, Danico Simšič pa 13,7 odstotka vprašanih, drugi kandidati pa so dobili precej manj odstotkov.
Nemška vlada dosegla kompromis o monopolu pošte
11. 12. 1997 10.55
Vlada nemškega kanclerja Helmuta Kohla in social-demokrati (SPD) so v noči na četrtek dosegli kompromisni dogovor o zakonu, ki predvideva postopno ukinjanje monopola pošte na področju pisemskega prometa.
Sklepni dan nasledstvenih pogajanj v Bruslju
11. 12. 1997 10.50
V Bruslju se danes nadaljujejo tridnevna pogajanja delegacij vseh naslednic nekdanje Jugoslavije. Vodja slovenske delegacije Miran Mejak ocenjuje, da tokratni plenum ne bo dal odgovorov na glavna vprašanja, optimističen pa je, da bi do morebitnega premika lahko prišlo do konca januarja, ko bo mednarodni posrednik sir Arthur Watts v Bruslju znova zbral vse delegacije.
Štiri države so se zadnji trenutek premislile
05. 12. 1997 09.30
Konvencijo o prepovedi uporabe, proizvodnje in skladiščenja ter transferja protipehotnih min je podpisalo 121 držav in ne 125, kot je bilo prvotno sporočeno. Štiri države so se namreč v zadnjem trenutku odločile, da ne bodo podpisale omenjenega dokumenta. Organizatorji niso znali povedati, katere so to, zato naj bi bilo o tem kaj več znanega danes. Za žrtve protipehotnih min so države do konca tridnevne konference v Ottawi obljubile približno 400 miliijonov dolarjev. Evropska unija je žrtvam obljubila 138 milijonov USD, Norveška 120 milijonov USD, Japonska 80 milijonov USD, Kanada 70 milijonov USD.
DZ tudi danes o predlogu lustracijske resolucije
04. 12. 1997 12.11
Državni zbor nadaljuje izredno zasedanje z včeraj prekinjeno obravnavo predloga resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima. Resolucijo sta pripravili Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) in Slovenski krščanski demokrati (SKD).
Tudi nemški vojni zločinci na seznamu lastnikov bančnih računov v švicarskih bankah
04. 12. 1997 00.00
Simon Wiesenthal je v Los Angelesu izjavil, da je na seznamu lastnikov bančnih računov, za katerimi se je izgubila sled in nimajo dedičev, ki ga je 29. oktobra objavila Zveza švicarskih bančnikov, tudi 52 imen domnevnih nacističnih vojnih zločincev. Na seznamu, ki so ga švicarske banke objavile zaradi obtožb, da zavirajo vračanje premoženja žrtvam holokavsta, je več kot 14.000 imen švicarskih in tujih državljanov, ki od konca druge svetovne vojne niso zahtevali svojih hranilnih vlog v skupni vrednosti 17,8 milijonov švicarskih frankov.
Za gradnjo avtocest letno od 300 do 500 milijonov dolarjev
02. 12. 1997 14.10
V Narodnem domu v Mariboru so se danes začeli letošnji Cestarski dnevi. Dvodnevnega srečanja se udeležuje skoraj 600 strokovnjakov s področja načrtovanja, gradnje, vzdrževanja in upravljanja s cestami. Minister za promet in zveze je uvodoma zatrdil, da bo do leta 2000 zgrajena večina avtocestne smeri vzhod-zahod, na posameznih odsekih pa bo promet začasno (do leta 2002) potekal po magistralnem in regionalnem omrežju. Do konca tisočletja naj bi za gradnjo avtocest namenili letno od 300 do 500 milijonov dolarjev.
V Tuniziji letos za skoraj osem odstotkov turistov več
01. 12. 1997 09.32
Tunizijo je do konca septembra letos obiskalo 3,28 milijona turistov, 7,91 odstotka več kot v istem obdobju lani. S turisti je ta severnoafriška država po ocenah centralne banke v prvih desetih mesecih letošnjega leta zaslužila 1,25 milijarde tunizijskih dinarjev (1,13 milijarde ameriških dolarjev) deviznega priliva. Povečalo se je število turistov iz Evrope, v letu dni kar za 14 odstotkov. Med evropskimi turisti v Tuniziji prednjačijo Nemci, sledijo jim Francozi, Italijani in Britanci.
Davisov pokal: Švedi dotolkli Američane
01. 12. 1997 09.00
Švedska teniška reprezentanca je v finalu Davisovega pokala v Goeteborgu ne le premagala reprezentanco ZDA, temveč jo je potolkla do konca. Ameriški favoriti Švedom niso uspeli odvzeti niti zmage, saj je v zadnjem srečanju je Magnus Larsson premagal Michaela Changa s 7:6 (4), 6:7 (6) in 6:4 ter Švedom zagotovil zmago s 5:0.
V Savi letos izdelali že štiri milijone avtomobilskih plaščev
28. 11. 1997 17.33
V kranjskem koncernu Sava so danes izdelali štirimilijonto avtomobilsko pnevmatiko letos. S tem so že presegli lansko proizvodnjo, do konca leta pa pričakujejo, da bo njihovo tovarno zapustilo še okrog 350.000 avtomobilskih gum. V primerjavi z lanskim letom to pomeni 19-odstotno povečanje proizvodnje na tem področju.
Novogoriška podružnica KBM bo postala banka hči
28. 11. 1997 17.30
Podpredsednik vlade Marjan Podobnik, minister za finance Mitja Gaspari, namestnik guvernerja Banke Slovenije Samo Nučič, vodstvo mariborske Nove KMB in predstavniki Agencije za sanacijo bank in hranilnic so na današnjem sestanku v Ljubljani ugotovili, da velja sklep upravnega odbora agencije za sanacijo bank in hranilnic, ki pravi, da se mora v skladu z ekonomskimi načeli in ustreznimi finančnimi postopki pripraviti program ustanovitve banke hčere v okviru Nove KBM.
Za 130 milijard tolarjev privatizacijskega primanjkljaja
28. 11. 1997 00.00
Privatizacijski primanjkljaj se giblje med 130 in 140 milijardami tolarjev, so ocenili na včerajšnjem neformalnem sestanku kandidatov za medresorsko komisijo, ki naj bi spremljala prodajo delnic pooblaščenim investicijskim družbam. Sestanka so se udeležili predstavniki ministrstev za ekonomske odnose in razvoj ter gospodarske dejavnosti, pooblaščenih investicijskih družb, Slovenske razvojne družbe, Agencije za privatizacijo in Agencije za trg vrednostnih papirjev. Vodil ga je državni sekretar za privatizacijo Edo Pirkmajer, ki je povedal, da naj bi se primanjkljaj deloma pokril iz prodaje delnic podjetij v lasti Slovenske razvojne družbe, deloma pa iz privatizacije državnega premoženja, na katero priprave v vladi že potekajo.
Konec septembra več kot štiri milijarde dolarjev deviznih rezerv
27. 11. 1997 11.01
Slovenija je imela konec septembra 4,324 milijarde dolarjev deviznih rezerv, kar je 138,5 milijona dolarjev več kot pred mesecem dni. Od tega so približno 3,264 milijarde dolarjev znašale devizne rezerve Banke Slovenije.
Siemens gradi v Avstraliji
26. 11. 1997 08.22
Nemški Siemens gradi v Avstraliji dve elektrarni v skupni vrednosti 210 milijonov nemških mark. Po podatkih iz Siemensa bosta obe plinski termoelektrarni s skupno močjo 450 megavatov, ki ju nameravajo postaviti v avstralski zvezni državi Queensland, dokončani do konca leta 1998 oz. do začetka leta 2000. Naročniki so zasebni avstralski proizvajalci električne energije.
V prvih desetih mesecih za Slovenijo 11 odstotkov več turistov kot lani
25. 11. 1997 00.00
V letošnjih prvih desetih mesecih je slovenske turistične kraje in znamenitosti obiskalo 1,6 milijona gostov, kar je za 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Tako smo v Sloveniji od januarja do konca oktobra gostili 877.902 tuja turista oz. 19 odstotkov več kot v enakem obdobju lani ter 756.611 domačih gostov, kar je v primerjavi z lanskimi prvimi desetimi meseci za štiri odstotke več.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
Nemška avtomobilska industrija odpira nova delovna mesta
13. 11. 1997 00.00
Zaradi visoke ravni naročil je nemška avtomobilska industrija od konca leta 1996 v Nemčiji odprla že približno 25.000 novih delovnih mest. Trenutno je v panogi zaposlenih približno 681.000 delavcev. Leta 1997 nameravajo v Nemčiji izdelati skupaj pet milijonov vozil, kar je štiri odstotke več kot lani. Povpraševanje po nemških avtomobilih se v tujini nenehno povečuje, v zadnjih petih mesecih pa raste tudi prodaja na domačem trgu.
Inflacija v Romuniji
12. 11. 1997 00.00
Stopnja inflacije v Romuniji je oktobra dosegla 6,5 odstotka in se je v primerjavi s septembrom, ko so se cene povišale za 3,3 odstotka, skorajda podvojila, so poročali romunski časniki. Romunska vlada si je zastavila za cilj, da do konca leta zmanjša mesečno stopnjo inflacije na 2,2 odstotka.
Več dobička za Volkswagen v prvih devetih mesecih
04. 11. 1997 00.00
Nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen je skorajda podvojil dobiček v letošnjih prvih devetih mesecih zahvaljujoč večji proizvodnji in prodaji vseh štirih znamk avtomobilov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Volkswagen je do konca septembra zabeležil 852 milijonov nemških mark čistega dobička, kar je v primerjavi z enakim obdobjem leto prej porast v višini 83,2 odstotka.
Slovenija do konca julija zaslužila 667,8 milijona dolarjev s turizmom
24. 09. 1997 00.00
Slovenija je v letošnjih prvih sedmih mesecih po podatkih Banke Slovenije s turizmom zaslužila 667,8 milijona ameriških dolarjev, kar je toliko kot v enakem obdobju lani. Stagnacijo nekateri opravičujejo s spremenjenim valutnim razmerjem med ameriškim dolarjem in nemško marko, manjšo prodajo v prostocarinskih prodajalnah zaradi restriktivnih ukrepov sosedov Avstrijcev pri nakupu tobačnih izdelov ter s spremenjeno ceno goriva v obmejnih pokrajinah v sosednji Italiji, so sporočili iz združenja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Hkrati so Slovenci za potovanja v tujino namenili 311,2 milijona tolarjev, to pa je za pet odstotkov več kot v prvih sedmih mesecih leta 1996.