koncentracijsko
Kusturica bo znova snemal film o Romih
26. 10. 1999 14.01
Režiser Emir Kusturica je napovedal snemanje filma o deportaciji romunskih Romov med drugo svetovno vojno. Kusturica, ki je v Romunijo prišel zaradi predstavitve svojega filma Črna mačka, beli mačkon, se je srečal z neuradnim voditeljem romunskih Romov Florinom Cioabo, znanem tudi po vzdevku Kralj vseh Romov. Kusturica, ki je v preteklosti že snemal filme o življenju Romov, pravi, da čuti tesno povezanost z romsko manjšino. Po Cioabovih besedah je v drugi svetovni vojni življenje izgubilo skoraj 200.000 Romov, potem ko so bili pregnani, kakih 9000 pa jih je preživelo. Polovico romunskih Romov so privrženci pronacističnega diktatorja Iona Antonescuja odpeljali v koncentracijsko taborišče Bug v današnji Moldaviji, druge pa so madžarske oblasti opreljale v Transilvanijo, ki je bila med drugo svetovno vojno del Madžarske. Po uradnih podatkih naj bi danes v Romuniji živelo kakih 400.000 Romov.
Odprli so obnovljeno hišo Anne Frank
28. 09. 1999 10.58
Nizozemska kraljica Beatrix in nekdanji nemški predsednik Richard von Weizsaecker sta danes uradno odprla obnovljeno hišo Anne Frank v Amsterdamu, kjer je ta mlada Judinja, avtorica znanega dnevnika, živela v skrivališču več kot dve leti, preden so jo leta 1944 nacisti skupaj z družino odpeljali v koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen, kjer je za tifusom umrla leto kasneje. Prvič od leta 1957 so dvorišče, kamor se je Anna občasno in skrivoma zatekala ponoči ali ob nedeljah, obnovili tako, kot ga je opisala v dnevniku. Doslej so si namreč obiskovalci lahko ogledali le sobo, kjer so se pred nacisti skrivali Anna, njena sestra Margot, njuni starši ter še štiri osebe. Hiša Anne Frank je sicer najbolj obiskana znamenitost v Amsterdamu, saj jo je od otvoritve leta 1960 obiskalo že 13 milijonov ljudi.
Spominska slovesnost ob obletnici osvoboditve Dachaua
02. 05. 1999 18.32
V nekdanjem koncentracijskem taborišču Dachau je danes v spomin na osvoboditev taborišča pred 54 leti potekala spominska slovesnost, je poročal Radio Slovenija. Med številnimi gosti je bil tudi slovenski veleposlanik v Nemčiji Alfonz Naberžnik in generalni konzul v Muenchnu Fedor Gregorič, ki sta položila venec pred spomenik vsem žrtvam v Dachau.
OVK zahteva kopensko posredovanje zavezništva
27. 03. 1999 03.16
Predstavnik Osvobodilne vojske Kosova v tujini Bardhyl Mahmuti je danes v Bruslju od zveze NATO zahteval kopensko posredovanje v ZR Jugoslaviji.
Aids, beat in perestrojka - ''sto besed stoletja''
17. 12. 1998 08.39
Aids, beat in perestrojka so tri od besed, ki so najbolj sooblikovale 20. stoletje; navedene besede sodijo med ''sto besed oz. pojmov stoletja'', ki jih je izbrala žirija po naročilu nemškega društva za nemški jezik. Mednje sodijo še holokavst, železna zavesa, pilula, bikini, homoseksualen, samski, pristanek na Luni, podnebne spremembe, doping, žvečilni gumi, preobrat, voditelj, beton, računalnik, demokratizacija, design, tretji svet, mamila, emancipacija, energetska kriza, fašizem, televizija, film, tekoči trak, letalo, prosti čas, mirovno gibanje, gen, globalizacija, imidž, inflacija, jeans, hladna vojna, koncentracijsko taborišče, kreditna kartica, mafija, molotovka, pop, radar, radio, zadrga, rock'n'roll, satelit, delo na črno, samouresničitev, seks, šport, zastoj, sputnik, evtanazija, stres, varstvo okolja, vitamin, genocid, reklama, nebotičnik...
Uspela premiera Benignijevega filma Življenje je lepo
10. 11. 1998 11.25
Film Roberta Benignija Življenje je lepo je v Nemčiji na premiernem predvajanju požel velik aplavz. Nagrajen film italijanskega režiserja pripoveduje o Judu - igra ga Benigni sam - ki ga skupaj s soprogo in sinom odpeljejo v koncentracijsko taborišče. Da bi svojemu petletnemu sinu prihranil smrtni strah, mu pojasni, da je vse to igra. Benignijev film je na filmskem festivalu v Cannesu dobil Veliko nagrado žirije.
Leta 1999 bo izšla dopolnjena izdaja Dnevnika Ane Frank
23. 08. 1998 13.21
Sklad Ane Frank, ki ima sedež v švicarskem Baslu, bo v začetku prihodnjega leta izdal dopolnjeno enačico Dnevnika Ane Frank. Ta peti ponatis, ki je bil že nekaj časa načrtovan, bo dopolnjen s petimi nedavno najdenimi stranmi, vseboval pa bo tudi 47 vrstic, ki jih Annin oče Otto Frank ni želel dati v objavo. Dopolnjeno delo bodo prevedli v nemški, francoski, angleški in japonski jezik.
Solana in poljski predsednik Kwasniewski o vojni na Kosovu
08. 08. 1998 09.54
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana in poljski predsenik Aleksander Kwasniewski sta se strinjala, da mora Evropa sprejeti ukrepe za začetek dialoga in končanje vojne na Kosovu. V sinočnjem skupnem sporočilu po srečanju v Jurati ob obali Baltika Solana in Kwasniewski obžalujeta, da jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević ni držal besede, ki jo je dal Evropski uniji, o končanju spopadov, zaostrovanje bojev in trpljenje prebivalstva pa zavezuje vse politične sile v Evropi k sprejetju potrebnih ukrepov. Javier Solana je pred tednom dni z družino prispel na osemdnevne počitnice na Poljsko, kjer je med drugim obiskal Varšavo, vnekdanje kraljevsko mesto Krakov in nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.
Klima o moralni odgovornosti ob dnevu spomina na žrtve nacionalsocializma
05. 05. 1998 14.53
Ob spominskem dnevu proti nasilju in rasizmu, v čast žrtev nacionalsocializma, ki ga v Avstriji danes praznujejo prvič, je avstrijski kancler Viktor Klima na seji vlade poudaril "moralno odgovornost vseh ljudi" v Avstriji, da ohranijo spomin na čase nacionalsocializma. Po kanclerjevih besedah bi moral biti 5. maj "dan kolektivnega spomina na barbarstvo in dan kolektivnega opomina, da ne smemo nikdar več zapustiti temeljev demokracije, svobode in pravice". Na današnji dan leta 1945 je bilo osvobojeno koncentracijsko taborišče Mauthausen. Odločitev o obeležitvi tega zgodovinskega dogodka je novembra lani soglasno sprejel avstrijski parlament. Ob prazniku bosta imela danes oba domova parlamenta skupno slavnostno zasedanje.