koncesije
Težave spermalne banke
01. 07. 2001 00.00
Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo ne dovoljuje uvoza spolnih celic darovalcev. V Slovenski semenski banki pa od leta 1994 zamrznjenih spolnih celic tudi niso hranili. V sedmih letih se je tako nabralo okoli 300 neplodnih parov, ki čakajo na postopek umetne oploditve z darovanim spolnim tkivom. Kljub temu, da koncesije še nimajo, pa naj bi jeseni na Ljubljanski ginekološki kliniki prvim parom končno pomagali do zanostive s semenom donatorja.
Sporazum o nasledstvu slab za Hrvaško
24. 06. 2001 00.00
Nekdanji hrvaški zunanji minister in sedanji predsednik hrvaške stranke Demokratičnega centra Mate Granić je mnenja, da je sporazum o nasledstvu po nekdanji skupni državi izredno slab za Hrvaško. Hrvaška je sprejela 28 odstotkov skupnega dolga, dobila pa je zgolj 23 odstotkov lastnine nekdanje SFRJ. Še vedno ni jasno, zakaj je Hrvaška to sprejela, je v pogovoru za Vijesnik dejal Granić. Jasno je sicer, da je morala vsaka država naslednica kaj žrtvovati, da bi prišlo do sporazuma, vendar pa je največjo ceno za doseganje tega sporazuma plačala ravno Hrvaška in javnost ima pravico izvedeti, zakaj se je to zgodilo, je menil Granić in dodal, da je s tem sporazumom največ pridobila ZRJ, Sloveniji pa je uspelo, da sporazum ne rešuje problema dolgov Ljubljanske banke, ampak da se pogajanja o tem nadaljujejo v baselski Banki za mednarodne poravnave.
Odhod veterinarskih inšpektorjev
15. 06. 2001 00.00
Evropska veterinarska inšpekcija je danes končala petdnevni obisk v Sloveniji, med katerim je preverjala izvajanje evropskega pravnega reda v objektih za proizvodnjo rdečega mesa in izdelkov ter posebej sistem zbiranja in predelave divjadi. Trije izvedenci z veterinarske uprave EU s sedežem v Dublinu so v predhodnih zaključkih obiska izpostavili, da je Slovenija sprejela zakonodajo, ki je v večjem delu skladna z zakonodajo EU.
Drama talcev se nadaljuje
05. 06. 2001 00.00
V današnjih bojih spopadih med filipinskimi muslimanskimi uporniki in vladnimi enotami, ki jih vztrajno zasledujejo, sta bila ubita dva vladna vojaka. Uporniki imajo v rokah še okoli dvajset talcev, ki naj bi jih uporabili za žive ščite, vendar so po besedah vladnih predstavnikov še živi. Do spopada je prišlo kmalu po tem, ko so s pripadniki ekstremistične skupine Abu Sajaf navezali stike, ki naj bi vodili k pogajanjem za izpustitev talcev. Uporniki sicer komunicirajo s pomočjo satelitskih telefonov in walkie-talkiejev. Vladni predstavniki so že na začetku izključili možnosti za odkupnino v zameno za talce ali za večje politične koncesije, kot na primer neodvisna muslimanska država na južnofilipinskem otoku Basilan, za katero naj bi se borili borci Abu Sajafa. Po vojaških virih naj bi se pripadniki Abu Sajaf, ki jih je okoli sto, skušali združiti z gverilci islamske osvobodilne fronte Moro (MILF), ki je precej večja separatistična skupina. Skrajneži imajo veliko podporo pri lokalnem vaškem muslimanskem prebivalstvu, ki naseljujejo južni del otoka. Na 
Račan pričakuje napredek
04. 06. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je v Zagrebu izrazil pričakovanje, da bo na prihodnjem srečanju s predsednikom slovenske vlade Janezom Drnovškom dosežen napredek pri reševanju odprtih vprašanj med državama. Ponovil je, da se bosta s premierom Drnovškom v soboto, 9. junija, sestala na hrvaškem ozemlju. Račan verjame, da naj bi bistven napredek dosegli vsaj pri reševanju enega od treh odprtih vprašanj. Hrvaški premier ni želel povedati, ali bo ta napredek dosežen pri reševanju vprašanj JE Krško, Ljubljanske banke ali Piranskega zaliva.
Nepravilno podeljene koncesije za GSM 900
24. 05. 2001 00.00
Pritožbeni senat vrhovnega sodišča je s sodbo zavrnil pritožbo družbe Simobil na odločitev prvostopenjskega senata vrhovnega sodišča, ki je 20. januarja 1999 kot nezakonito odpravilo odločbo vlade o podelitvi koncesij za GSM 900. Z drugostopenjsko odločbo je vrhovno sodišče tako zavrnilo vse pritožbene ugovore kot neutemeljene, spremenilo pa je tudi procesno odločbo, na katero je bila oprta odločitev prvostopenjskega sodišča, ter potrdilo pravilnost odločitve sodišča na prvi stopnji, ki je odpravilo odločbo vlade o podelitvi koncesij za GSM 900. Iz obrazložitve dokončne sodbe vrhovnega sodišča, na katero se ni moč pritožiti, nedvoumno izhaja, da so se koncesije lahko podeljevale le na podlagi pogojev in meril koncesijskega akta ter v skladu s pravili postopka.
Vlada bo ponovila razpis
15. 05. 2001 00.00
Prvi razpis za podelitev koncesije tretje generacije mobilnega omrežja UMTS ni uspel, saj se je nanj prijavil le Mobitel, prijavljena pa bi morala biti vsaj dva ponudnika.
Poskusni sežig živalskih maščob
20. 04. 2001 00.00
V podjetju Glin Pohištvo v Nazarjih bodo danes kot nadomestno gorivo v kurišču sušilnika za iverje sežgali 48 ton živalskih maščob. Po besedah direktorja podjetja Iva Glušiča, gre še vedno za poskusni sežig tovrstnih odpadkov, saj naj bi slovenska vlada predvidoma prihodnji teden odločala o podelitvi koncesije za redni sežig, poskusno pa so nedavno že sežgali 24 ton živalskih maščob in 10 ton kostne moke. Ministrstvo za okolje in prostor je po besedah opravilo presojo tehničnih možnosti podjetja za sežig živalskih maščob in kostne moke ter jim izdalo odločbo za tovrstno sežiganje odpadkov.
Zaplet okoli vatikanskega sporazuma
23. 03. 2001 00.00
Med združeno listo in liberalno demokracijo je glede vatikanskega sporazuma prišlo do novega zapleta, saj po mnenju združene liste koalicija o tej temi še ni usklajena. Po mnenju vodje poslanske skupine ZLSD194160 Mirana Potrča zato ni mogoče pričakovati, da bi vlada vatikanski sporazum sprejela že prihodnji četrtek. Predsedniki koalicijskih strank so se na nedavnem sestanku v vili Podrožnik dogovorili, da Vatikanski sporazum preložijo na naslednji četrtek, s čimer pa se v poslanski skupini ZLSD ne strinjajo.
Srbija brez tretjega operaterja
15. 03. 2001 00.00
Predstavniki sindikata srbskega Telekoma in PTT naj bi na sredinem sestanku s srbskim premierom Zoranom 195144inđićem in ministrico za telekomunikacije Marijo Rašeta-Vukosavljević med drugim dosegli dogovor, da v Srbiji do leta 2005 ne bo tretjega operaterja mobilne telefonije. Zvezni minister za telekomunikacije Boris Tadić je že zanikal, da bi premier 195144inđić redstavnikom sindikatov dal takšno obljubo. Kot je znano, je zanimanje za pridobitev koncesije za tretjega operaterja mobilne telefonije izrazil tudi slovenski Mobitel.
Hrvaški Vipnet Mobile poskusno začel z GPRS
05. 03. 2001 00.00
Hrvaški mobilni operater Vipnet Mobile, ki je v lasti avstrijskega Mobilkoma, je v petek zagnal poskusno različico omrežja GPRS, ki naj bi sicer v celoti delovalo in prešlo v komercialno rabo šele konec leta. V fazi preskušanja bodo storitve GPRS na voljo zastonj, delovale pa bodo na območju Zagreba. Prvi uporabniki naj bi po mnenju predstavnikov Vipneta bili turistični delavci in finančniki.
Belgija podelila koncesije za UMTS
05. 03. 2001 00.00
Belgijska dražba za podelitev koncesij za opravljanje storitev mobilne telefonije tretje generacije je privabila tri mobilne operaterje –
Western Wireless International tretji GSM operater
01. 03. 2001 00.00
Vlada je sprejela besedilo javnega razpisa, s katerim bo podelila koncesijo za uporabo prihajajoče tretje generacije mobilnih storitev, sicer znanih pod kratico UMTS. Spodnja cenovna meja, ki jo mora za
Koto bo ostal brez koncesije
01. 03. 2001 00.00
Družba Koto bo kmalu izgubila zelo donosen posel. Za obdelavo klavniških odpadkov bo ministrstvo za okolje še pred poletjem poiskalo drugega, cenejšega koncesionarja. Kostno mesno moko, ki se zdaj nabira v skladiščih, pa bodo prihodnji mesec končno uporabili kot gorivo v nekaterih industrijskih pečeh in kurilnih napravah.
Dober ulov cipljev
23. 02. 2001 00.00
Zgodaj zjutraj so ribiči iz Piranskega zaliva naposled potegnili mrežo, v kateri je bilo po prvih ocenah dobrih 15, morda pa celo prek 20 ton cipljev. Tako so se po slabih treh mesecih z dobrim ulovom srečno končali tradicionalni prepiri okrog koncesije in metod lovljenja.
Alacatel zanima srbski trg mobilne telefonije
15. 02. 2001 00.00
Za pridobitev koncesije za tretjega operaterja mobilne telefonije GSM v Srbiji je zainteresiran tudi Alcatel, piše beograjski dnevnik Danas, ki povzema izjavo predstavnika te francoske telekomunikacijske družbe na torkovem srečanju gospodarstvenikov Jugoslavije in Francije na jugoslovanski gospodarski zbornici (PKJ). Alcatel je ena od tridesetih večjih francoskih družb, katerih predstavniki so v torek prispeli na večdnevni obisk v Beograd. Delegacijo francoskih gospodarstvenikov so že sprejeli jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, premier ZRJ Zoran Žižić, zvezni minister za telekomunikacije Boris Tadić, zvezni minister za finance Dragiša Pešić in pomočnik zveznega ministra za gospodarske odnose s tujino Boran Karađole, danes ali jutri pa naj bi jo sprejeli tudi srbski premier Zoran 195144inđić in drugi ministri vlade Republike Srbije.
Telekom meri na srbski trg
13. 02. 2001 00.00
V Skupini Telekom, ki jo poleg matične družbe Telekom Slovenije sestavljata še mobilni operater Mobitel in komercialni ponudnik internetnih storitev Siol, se nameravajo po ponedeljkovem obisku v Beogradu, kjer so se med drugim sestali s srbskim ministrom za telekomunikacije Borisom Tadićem in predstavniki Telekoma Srbije, potegovati za pridobitev koncesije za tretjega operaterja mobilne telefonije GSM v Srbiji. Ta bo predvidoma razpisana junija. Zanima jih tudi možnost vlaganj v gradnjo telekomunikacijske infrastrukture, sodelovanje na področju interneta v Srbiji in na širšem območju ter skupen nastop na trgu tretjih držav, predvsem Rusije in arabskega sveta.
Izraelci volijo premiera
06. 02. 2001 00.00
Danes Izraelci volijo svojega ministrskega predsednika, izbirajo pa med dvema kandidatoma, "ki ju ne marajo". To sta Ehud Barak iz Laburistične stranke dela in194160Ariel Šaron iz stranke Likud. Do poldneva po lokalnem času se je volitev udeležilo le 23,5 odstotka volilcev, kar je precej manj kot na zadnjih volitvah maja 1999, ko je bila udeležba ob istem času 29-odstotna. Najmanj ljudi prihaja na volišča v delih države z večinskom arabskim prebivalstvom, ki sicer tradicionalno voli za levico. Prvi izidi pa naj bi bili znani jutri okoli 2. ure ponoči. Volitve so razpisali potem, ko je Barak kot premier odstopil, ker je njegova vladna koalicija izgubila večino v knesetu.
Veriga HE v Posavju
30. 01. 2001 00.00
Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju se je na sinočnji seji posvetil izključno vprašanjem, ki zadevajo tesnejše sodelovanje brežiške, krške in sevniške občine. Najdlje so govorili o pripravah na gradnjo petih hidroelektrarn na spodnji Savi od Boštanja do slovensko-hrvaške meje. Pri tem jim niti poslanci niti njihov predstavnik v vladni pogajalski komisiji niso mogli postreči z novimi podatki. Videti je, da po dodelitvi koncesije za gradnjo petih HE Savskim elektrarnam še vedno ni nared osnutek koncesijske pogodbe, člani medobčinskega sveta pa so izražali tudi dvom v vladne obljube, da bo pravočasno pripravljena vsa dokumentacija za začetek del pri HE Boštanj oziroma nadaljevanje del do HE Mokrice.
Osnutek proračuna do konca tedna
28. 01. 2001 00.00
Na ministrstvu za finance se bodo v začetku prihodnjega tedna nadaljevala usklajevanja s proračunskimi porabniki glede priprave osnutka proračuna za leto 2001. Ta naj bi se na odhodkovni strani gibal okoli 1160 milijard tolarjev, medtem ko naj bi bilo prihodkov za približno 1100 milijard tolarjev. Te številke je vlada postavila na prvi proračunski seji konec lanskega decembra, da bi proračunski primanjkljaj ne presegel 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Minister za finance Tone Rop je v preteklem tednu že opravil pogovore z vsemi ministri, nadaljeval jih bo tudi še v prihodnjih dneh, predvidoma v petek pa naj bi bila predlog državnega proračuna za leto 2001 in proračunski memorandum pripravljena za oddajo na vlado.
Koncesija za prenos zemeljskega plina
25. 01. 2001 00.00
Vlada je na današnji seji sprejela zakon o določitvi višine koncesijske dajatve za opravljanje gospodarske javne službe prenosa zemeljskega plina in gospodarske javne službe za upravljanja s prenosnim omrežjem. Zakon, s katerim se določa višina koncesijske dajatve za opravljanje obeh gospodarskih javnih služb, je predlagan za sprejem po hitrem postopku. To dejavnost trenutno opravlja le Geoplin, s katerim pa še ni sklenjena koncesijska pogodba in tako ne plačuje koncesijske dajatve, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica za gospodarstvo Tea Petrin. Višina koncesije še ni določena, se pa vlada nadeja približno milijarde tolarjev na leto.
Presečnik gostil italijanskega kolega
17. 01. 2001 00.00
Na delovnem obisku v Sloveniji se je danes mudila delegacija italijanskega ministrstva za promet in pomorstvo pod vodstvo ministra Pier Luigija Bersanija. Z gostitelji, ministrom za promet Jakobom Presečnikom in njegovimi sodelavci, so izmenjali aktualne informacije o stanju in razvoju prometne infrastrukture ter o sodelovanju na področju pomorstva in železnic. Po besedah ministra Presečnika so na srečanju, prvemu te vrste, največ pozornosti namenili problemu izbire trase hitre železniške povezave na petem koridorju med Ljubljano in Benetkami. Sogovorniki so se dogovorili, da delovni tehnični skupini pospešeno nadaljujeta delo ter v roku nekaj tednov izdelata in predlagata ustrezno skupno študijo za potek omenjene trase, ki bo povezovala tudi Koper in Trst. K hitremu iskanju rešitev za izgradnjo povezave jih poleg Evropske unije sili gospodarstvo na obeh straneh meje kot tudi povezovanje severnojadranskih luk.
Usoda sečoveljskih solin
09. 01. 2001 00.00
O usodi gospodarske dejavnosti solinarstva in ohranitvi krajinskega parka Sečoveljske soline, ki so opredeljene kot ramsarska lokaliteta, so se na problemski konferenci in okrogli mizi v prostorih podjetja Soline soočili predvsem predstavniki pristojnih ministrstev, lokalnih skupnosti ter podjetij Droga in Soline, slednji kot uporabnika območja, ki je v lasti države. Ključni korak v ohranitvi solinarstva in solin je pogodba o skrbništvu in vladna obravnava uredbe o podelitvi koncesije, ki bo določala obveznosti in naloge koncesionarja ter vire financiranja za ohranitev krajinskega parka Sečoveljske soline.
Nagla rast trga mobilne telefonije
09. 01. 2001 00.00
Slovenski trg mobilne telefonije se je v minulem letu povečal za 86 odstotkov, saj se je število uporabnikov mobilnih omrežij obeh operaterjev, ki delujeta na slovenskem trgu mobilne telefonije - Mobitela in Simobila -, povzpelo s 608.000, kolikor je znašalo konec leta 1999, na približno 1,13 milijona. Penetracija slovenskega trga mobilnih telekomunikacij se je tako že približala 55 odstotkom, v prihodnje pa naj bi se še povečevala. Na trg poleg novih tehnologij namreč prihaja tudi mobilna telefonija GSM v radiofrekvenčnem pasu 1800 MHz, za katero je vlada novembra lani že podelila tri koncesije, letos pa naj bi podelila tudi licence za UMTS.
Izrael obtožen državnega terorizma
31. 12. 2000 00.00
Posebne enote izraelske vojske so po navedbah palestinskih virov davi ubile visokega predstavnika Fataha, gibanja palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Gre za Sabeta Sabeta, varnostnega vodjo Fataha v Tulkaremu na severu Zahodnega brega in generalnega direktorja palestinskega ministrstva za zdravstvo.
Oživljanje hotela Jama
21. 12. 2000 00.00
Postojna, Občina Postojna, turistično podjetje Postojnska jama, turizem, Območna gospodarska zbornica Postojna in Zavod za turizem Postojna so podpisali pismo o nameri o uskladitvi razmerij glede koncesije z upravljanjem Postojnske jame na lokalni ravni, in sicer z namenom oživljanja kompleksa hotela Jama. Podpisniki so s podpisom pisma o nameri med drugim podprli družbo Postojnska jama, turizem pri prizadevanjih za pridobitev koncesije za upravljanje s Postojnsko jamo ter pri oživljanju kompleksa hotela Jama, prav tako pa so se zavezali, da si bodo pri pogajanjih s predstavniki države prizadevali za dogovor, ki bi koncesijske dajatve na osnovi sprejetega razvojnega programa v celoti namenil obnovi in razvoju turistične ponudbe hotela Jama. V pismu o nameri podpisniki menijo, da samo celoten kompleks hotela Jama lahko izpolnjuje turistično funkcijo ter da so prizadevanja za ohranitev namembnosti kompleksa v celoti smiselna.
Grški OTE Telecom postal drugi mobilni operater v Bolgariji
18. 12. 2000 00.00
Bolgarska vlada je podelila 15-letno koncesijo za drugega bolgarskega mobilnega operaterja grškemu telekomunikacijskemu podjetju OTE Telecom, ki je zanjo ponudil 135 milijonov ameriških dolarjev. Na bolgarskem javnem razpisu so sodelovali tudi Telecom Italia Mobile (TIM) International ter britanski Vodafone in finsko-turški konzorcij Sonera-Turkcell. Slednja dva kandidata pa sta od razpisa odstopila, tako da sta na koncu kandidirala samo še TIM International in OTE Telecom.
Švicarske koncesije mobilnim operaterjem
08. 12. 2000 00.00
Na švicarskem razpisu za podelitev koncesij za mobilno telefonijo tretje generacije (UMTS) so koncesijo prejeli švicarski mobilni operater Swisscom, francoski Orange, španski Telefonica in danski dSpeed, ki so bili tudi edini štirje kandidati. Za podeljene licence je švicarska vlada, ki je prvotno računala na 5,85 milijarde ameriških dolarjev od prodanih licenc, iztržila le 120 milijonov ameriških dolarjev.
Tretji mobilni operater na Hrvaškem
28. 11. 2000 00.00
Hrvaška naj bi v prvem četrtletju leta 2001 objavila razpis za tretjega hrvaškega mobilnega operaterja, v zadnjem četrtletju prihodnjega leta pa naj bi objavila tudi razpis za podelitev licenc za tretjo generacijo mobilne telefonije (UMTS), je povedal eden izmed višjih uslužbencev hrvaškega ministrstva za telekomunikacije, ki ni želel biti imenovan.
Mobilkom Austria razmišlja o pritožbi
23. 11. 2000 00.00
Z nedavno odločitvijo slovenske vlade, da bo tri koncesije za opravljanje mobilne telefonije v frekvenčnem pasu 1800 MHz dodelila Western Wirelessu, Mobitelu in Simobilu, avstrijski operater Mobilkom Austria ni zadovoljen, je za 24 ur.com izjavila predstavnica Mobilkoma Elisabeth Mattes. Vodstvo Mobilkoma bo po njenih besedah v kratkem sprejelo odločitev o morebitni pritožbi na sklep slovenske vlade, saj je podjetje Teleimpuls iz Domžal za pridobitev koncesije v imenu Mobilkoma ponudil 1,35 milijarde tolarjev, to pa je več kot sta ponudila Simobil (1 mld SIT) in Mobitel (1 mld SIT).