konec svobode
12 let združene Nemčije
03. 10. 2002 00.00
V Nemčiji praznujejo 12. obletnico združitve Nemške demokratične republike in Zvezne republike Nemčije. Praznično razpoloženje je za otoplitev odnosov izkoristil ameriški predsednik Bush, ki je nemškemu kolegu v pismu čestital za praznik.
Sudanska vojska ubila tisoč ljudi
30. 07. 2002 00.00
Sudanska vojska je minuli konec tedna s helikopterji napadla območje mesta Tam, ki je pod nadzorom upornikov. Pri tem je bilo po podatkih SPLA ubitih približno tisoč ljudi, več tisoč tamkajšnjih prebivalcev pa je bilo pregnanih.
Plavšićeva prihaja v Beograd
05. 09. 2001 00.00
Potem ko je haaško sodišče nekdanji predsednici Republike Srbske Biljani Plavšić dovolilo, da se brani s svobode, prihaja v četrtek v Beograd.
Za zaprtimi vrati o primeru Petek
13. 02. 2002 00.00
V državnem zboru se je za zaprtimi vrati prvič sestala parlamentarna preiskovalna komisija, ki bo raziskovala ozadje brutalnega napada na Večerovega novinarja Mira Petka.
Mula Omar neznano kje
05. 01. 2002 00.00
Po trditvah afganistanskih oblasti je mula Omar, strmoglavljeni talibanski voditelj, že pobegnil iz province Helmand. Pakistan naj bi ZDA izročil Abdula Salama Zaifa, nekdanjega talibanskega veleposlanika v Pakistanu.
Donava zopet plovna
29. 11. 2001 00.00
Ob podpori Evropske komisije sta Donavska komisija in oblasti v ZRJ dosegli dogovor o odprtju reke za plovbo. Plovba po celotnem toku reke ni bila mogoča vse od letalskih napadov zveze NATO na ZRJ pred poltretjim letom, v katerih so bili pri Novem Sadu uničeni vsi trije mostovi čez reko.
Srečanje Blaira in Busha
07. 11. 2001 00.00
Britanski premier Blair se bo v okviru prizadevanj za okrepitev protiteroristične koalicije srečal z ameriškim predsednikom Bushem, pogovarjala pa naj bi se tudi o morebitnem kopenskem posredovanju v Afganistanu.
Evropski tisk o napadu na Afganistan
08. 10. 2001 00.00
Evropski tisk je v odmevih na ameriško-britansko vojaško akcijo skoraj enoten v oceni, da "Bush ni imel izbire". Nekateri pa izražajo dvom, češ da je "učinkovitost ameriških napadov na Afganistan negotova" .
Dan žalovanja za žrtvami
14. 09. 2001 00.00
Ob dnevu žalovanja so s tremi minutami molka po vsej Evropi izrazili sožalje nad žrtvami torkovega napada v ZDA. Žalovanju se je pridružila tudi Slovenija.
Za vojne zločine doma
14. 07. 2001 00.00
Sojenja srbskim državljanom za vojne zločine se bodo začela prihodnji teden, je danes napovedal srbski pravosodni minister Vladan Batić na zborovanju svoje Demokrščanske stranke Srbije (DHSS). Srbska vlada naj bi zahtevala, potem ko je konec junija haaškemu sodišču izročila Slobodana Miloševića, da bi ostalim obtožencem za vojne zločine sodili doma.
V finalu Lek in Triglav
07. 05. 2001 00.00
V zadnjem krogu ligaškega dela v državnega prvenstva v hokeju na travi so največje presenečenje pripravili hokejisti Murske Sobote, ki so v Lipovcih premagali državne prvake s 5:4 (0:0) pa čeprav so hokejisti Leka vodili že z 2:0. V drugi tekmi konec tedna, pa je v Trstu ljubljanska Svoboda premagala Moravske Toplice s 3:2 (0:0). V končnici DP se bosta prvouvrščeni moštvi Leka in Triglava iz Predanovcev pomerili na dve zmagi, igralci UHK Svobode in Murske Sobote pa za tretje mesto.
Azilante premestili po Sloveniji
05. 02. 2001 00.00
Skupino 47-ih prosilcev za azil, ki so jih nedavno namestili v nastanitvenem begunskem centru v Črnomlju, so v skladu s sklepom vlade ta konec tedna premestili na več različnih lokacij po Sloveniji. Azilante, gre predvsem za družine z majhnimi otroci in starejše ljudi, so tako preselili v zbirne begunske centre v Hrastniku, Kozini, Ilirski Bistrici in Postojni, pet pa jih je ostalo v Črnomlju, so potrdili na ministrstvu za notranje zadeve. Omenjeni sklep, da se azilante v manjših skupinah preseli na različne lokacije po državi, je vlada sprejela na petkovi korespondenčni seji.
Na Bledu odkrili spominsko obeležje
25. 11. 2000 00.00
V spomin na švedskega krajinskega arhitekta Carla Gustava Svenssona, ki je konec prejšnjega stoletja zasnoval in zasadil osrednji park okoli sedeža sedanje občine na Bledu, so dopoldne v blejskem parku na Cesti svobode blizu hotela Park odkrili spominsko obeležje. Po odkritju obeležja je bila v hotelu Jelovica okrogla miza z naslovom Blejski parki nekoč, danes in jutri.
Beograjčani slavijo konec komunizma
06. 10. 2000 00.00
V
Internetna prihodnost OI
06. 10. 2000 00.00
Olimpijskih iger je konec. Številni opazovalci jih ocenjujejo kot najboljše doslej, mnogi pa se po koncu sprašujejo o vlogi interneta v zvezi z olimpijskimi tekmovanji. Ameriška televizijska hiša NBC je leta 1996 odkupila vse pravice za predvajanje olimpijskih iger v ZDA vse do leta 2008. Zaradi tega je prepovedala kakršno koli objavo avdio in video posnetkov tekmovanj na internetu. Časovna razlika med Avstralijo in ZDA je namreč tako velika, da so si najbolj zagreti oboževalci na internetu lahko ogledali rezultate (brez posnetkov) nekaj ur pred posnetki, predvajanimi na NBC v ZDA. Manjša gledanost posnetkov pa bi lahko v tem primeru predstavljala izpad oglaševalskega prihodka. Strokovnjaki ocenjujejo, da je bil strah NBC-ja (ta je celo najel storitve dveh podjetij, da sta patruljirali na internetu in iskali nelegalne posnetke) prevelik, saj stopnja razvoja interneta še ne dopušča kvalitetnih posnetkov dovolj veliki ciljni skupini. Dovolj zmogljive povezave ima po nekaterih analizah le milijon ljudi na svetu. Še bolj paradoksalen podatek pa je ta, da NBC ni prenašal direktnih prenosov preko televizije, tako da so bili najbolj neučakani nekako prisiljeni uporabiti internet. Končna ocena opazovalcev je, da je internet povozil Mednarodni olimpijski komite, ki nanj ni bil pripravljen. Že na naslednjih olimpijskih igrah, leta 2002 v Salt Lake City-ju, bo po napovedih situacija drugačna. Internet je medij, ki gledalcem ponuja več svobode. Pri televiziji so namreč omejeni s tem, kaj bodo videli, na internetu pa si lahko sami najdejo zanimive prenose. Poleg tega jim slednji prinaša tudi bistveno več informacij. Podjetje Quokka, ki je urejalo NBC-jevo olimpijsko spletno stran, je namreč že v pogovorih z atletom Michaelom Johnsonom, na katerega želi na olimpiadi leta 2004 namestiti majhno kamero, ki bi gledalcem preko interneta omogočila, da bi poleg slike prejeli tudi podatke o tem, kako se mu je povečal srčni utrip, dihanje in kako hitro sploh teče.
Zlati ključ Domu Svobode
05. 07. 2000 14.59
Z nekaj zamude je s posredovanjem Filmskega sklada RS prispela vesela novica, da je slovenski film Dom Svobode v režiji Saše Podgorška na 8. mednarodnem festivalu umetniških filmov Art Film 2000 v Trenčianskih Teplicah v kategoriji Artefakti prejel najvišjo nagrado - zlati ključ. Producent Doma Svobode je zavod En-Knap, ki ga vodi Valter Kobal, koproducent RTV Slovenija, finančno ga je podprl Filmski sklad RS. Gre za prvi plesni film v Sloveniji, povečan na 35mm.
Jelinčič poslal pismo Frlecu
06. 09. 1999 16.08
Prvak Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je na ministra za zunanje zadeve Borisa Frleca naslovil pisno poslansko vprašanje, ''v kakšni zvezi so zadnje izjave avstrijskega zunanjega ministra Wolfganga Schuessla z zahtevami po spremembi slovenske ustave v primeru priznavanja nekakšne neobstoječe staroavstrijske manjšine s sestankom na ministrstvu za zunanje zadeve konec letošnjega julija''.
Festival Pike Nogavičke v Velenju že desetič
13. 08. 1999 12.40
Rdeča nit letošnjega desetega Pikinega festivala, ki bo v Velenju potekal od 17. do 25. septembra, je praznovanje. Praznovanje otroške igrivosti, ustvarjalnosti, svobode in miru.
Portugalska praznuje 25. obletnico konca diktature
25. 04. 1999 13.28
Dan svobode, s katerim se na Portugalskem spominjajo 25. obletnice t.i. nageljnove revolucije, s katero se je na današnji dan leta 1974 končala štiridesetletna diktatura, so danes zabeležili predvsem s slovesnim zasedanjem parlamenta in vojaško parado na Aveniji svobode v portugalski prestolnici.
Buzek, Horn in Havel pozdravili odločitev ameriškega senata v zvezi s širitvijo zveze NATO
01. 05. 1998 09.33
Poljski premier Jerzy Buzek, njegov madžarski kolega Gyula Horn in češki predsednik Vaclav Havel so danes pozdravili odločitev ameriškega senata, ki je sinoči podprl širitev zveze NATO na Poljsko, Madžarsko in Češko. Po Buzekovem mnenju obstaja možnost, da bi se Severnoatlantska zveza razširila še letos. "Obstajajo predlogi, da naj bi Poljska, Češka in Madžarska še letos postale polnopravne članice zavezništva," je dejal poljski premier. "Občutek imamo, da je to pravi konec velike vojne in dejanje pravičnosti proti naši državi. Solidarnost je premagala ravnodušnost in sebičnost," je poudaril poljski zunanji minister Bronislaw Geremek. Buzek in Geremek sta se ameriškemu predsedniku Billu Clintonu zahvalila za njegova prizadevanja. "To je priznanje zaslug Madžarske in madžarskega naroda ter znak, da Madžarska lahko izpolnjuje mednarodne zahteve glede svobode, demokracije in tržnega gospodarstva," je v zvezi z odločitvijo ameriškega senata poudaril Horn. Češki predsednik Havel pa meni, da bo ameriška ratifikacija dokumenta o vstopu Poljske, Češke in Madžarske omogočila poglobitev političnih in gospodarskih vezi z državami Srednje Evrope, hkrati pa bo prispevala k stabilnosti v evoatlantskem prostoru.