konec vojne
Senatna zaslišanja prestalo pet kandidatov
18. 01. 2001 00.00
Ameriški senatorji so imeli v sredo polne roke dela z zasliševanjem ministrskih kandidatov nove administracije Georga Busha mlajšega. Poleg Johna Ashcrofta, ki je moral že drugič pred pravosodni odbor, so zaslišanje opravili Colin Powell v odboru za mednarodne odnose, kandidat za stanovanjskega ministra Mel Martinez, kandidat za finančnega ministra Paul O'Neill ter kandidatka za vodjo Agencije za zaščito okolja (EPA) Christie Todd Whitman. Razen pri Ashcroftu so zaslišanja potekala brez posebnih težav.
Carla del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je dopoldne prispela v Zagreb, kjer se bo sestala s hrvaškim premierom Ivico Račanom. Sestanek z Račanom in njegovimi sodelavci naj bi se začel okoli poldneva, nato pa se bo del Pontejeva srečala še s predstavniki združenja družin izginulih in ujetih hrvaških borcev. Kot je napovedala hrvaška vlada, se bo tožilka nato znova srečala s predstavniki vlade, pozno popoldne pa naj bi dali izjave za javnost. Ko je bila Carla del Ponte septembra zadnjič na Hrvaškem, sta se Hrvaška in haaško sodišče dosegla napredek v pogovorih o sodelovanju, vendar pa so se odnosi med Zagrebom in Haagom sredi decembra ohladili. Hrvaška vlada je tedaj namreč sprejela trinajst sklepov o sodelovanju s sodiščem. V njih je vlada od sodišča zahtevala, da ne preiskuje legitimnih vojaških akcij, kot sta bila Blisk in Nevihta, temveč, da se v svojih preiskavah osredotoči na posamezne zločine kot tudi zločine, ki jih je nad hrvaškimi civilisti zagrešila JLA. Glavna tožilka je zahteve ocenila kot diktat sodišču.
Predstavniki ITF in SPEM pri Kučanu
12. 01. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je danes sprejel predstavnike mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), republiškega inštituta za rehabilitacijo in komunikacijske skupine SPEM, ki so lani prejeli nagrade treh mednarodnih ustanov za izjemne dosežke pri skrbi za žrtve vojn. "V mednarodnem skladu za razminiranje je Slovenija združila znanje, sposobnost, skupno voljo, spoštljivost, humanizem in solidarnost. Zmoremo skupaj, kadar to tudi hočemo. To smo si dokazali ob osamosvojitvi, to si dokazujemo vedno znova, tudi ob tem projektu. Znamo biti odlični, vrhunski. V odličnosti je priložnost za Slovenijo," je v nagovoru poudaril predsednik Kučan.
Plavšićeva prispela v Haag
09. 01. 2001 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić je prispela v Haag, kjer je sedež Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je povedal podpredsednik Plavšićine stranke SNS Svetozar Mihajlović. Haaško sodišče pa ni želelo komentirati poročanja beograjskega tiska, po katerem naj bi Plavšićeva načrtovala prostovoljen obisk pri sodišču.
Del Pontejeva potuje v Zagreb
02. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte naj bi po poročanju njene tiskovne predstavnice že konec tega tedna ali pa prihodnji teden obiskala Zagreb.
Pogovori Koštunice in Jospina
22. 12. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je med včerajšnjim srečanjem z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico v Parizu izrazil upanje, da bodo jutrišnje parlamentarne volitve v Srbiji omogočile "napredek na poti demokracije in sprememb".
Matineja na ptujskem gradu
03. 12. 2000 00.00
Pokrajinski muzej Ptuj je danes na ptujskem gradu pripravil matinejo, v okviru katere so odprli dve ločeni razstavi. V razstavišču v drugem nadstropju je na ogled razstava slik na steklo, ki jo je pripravila Monika Simonič, v palaciju pa so predstavili način obrambe vinogradov proti toči od zadnjih let 19. stoletja do prve svetovne vojne. Avtor te razstave je Andrej Brence. Z matinejo se Pokrajinski muzej Ptuj pridružuje prireditvam ob spominu na 200. obletnico rojstva Franceta Prešerna.
V ZRJ kmalu urad haaškega sodišča
18. 11. 2000 00.00
Po mnenju Clintonove administracije je ZR Jugoslavija storila prvi veliki korak, ki bo omogočil, da bodo lahko sodili nekdanjemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Nova vlada ZRJ naj bi za prihodnji teden odobrila obisk preiskovalcev za vojne zločine ZN. V začetku minulega tedna je predsednik ZRJ Vojislav Koštunica pozdravil napovedano odprtje beograjske pisarne Mednarodnega haaškega sodišča. Jugoslovanski vladni uradniki so že potrdili, da bodo preiskovalcem izdali vize. Preden je Koštunica zmagal na septembrskih volitvah, je namreč zavračal možnost, da bi izročili Miloševića, ki so ga lani obtožili za zločine na Kosovu. ZDA sedaj verjamejo, da novi predsednik pripravlja teren za prav to dejanje. Najnovejše javno mnenje v ZRJ kaže na podporo Koštunici in tudi za izročitev Milosevića.
Nasilje danes terjalo šest življenj
13. 11. 2000 00.00
Nasilje na palestinskih ozemljih je danes terjalo šest smrtnih žrtev. Na Zahodnem bregu so bili v treh napadih oboroženih Palestincev danes ubiti štirje Izraelci, osem pa jih je bilo huje ranjenih. Na območju Gaze je bil v spopadih z izraelskimi vojaki danes ubit 18-letni Palestinec, neki Palestinec pa je umrl za posledicami poškodb, ki jih je dobil konec tedna. Število smrtnih žrtev nasilja, ki na palestinskih ozemljih divja že sedem tednov, se je tako povzpelo na 217. Izraelski premier Ehud Barak je izraelski vojski danes dal ukaz, naj z vsemi sredstvi odgovori na zadnji val nasilja na palestinskih ozemljih, je sporočil njegov tiskovni predstavnik v Chicagu, kjer se Barak udeležuje letne skupščine neke judovske organizacije. Barak se je sicer včeraj v Washingtonu sestal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, vendar srečanje ni prineslo ustavitve nasilja. Barakov svetovalec Dani Jatom je za izraelski radio povedal, da strani trenutno ne računata na obnovo mirovnih pogajanj. "Zaradi nadaljevanja nasilja Barak ne vidi možnosti za obnovo pogajanj," je poudaril Jatom. Organizacija islamske konference (OIC) je na vrhunskem zasedanju v glavnem mestu Katarja Doha svoje članice pozvala, naj prekinejo odnose z Izraelom, zagrozila pa je tudi, da bo zaostrila odnose z vsako državo, ki bo preselila svoje veleposlaništvo v Jeruzalem. Ta izjava pa ni tako ostra, kot so zahtevale nekatere članice OIC, med njimi Iran in Savdska Arabija, ki so si prizadevale, da bi vseh 56 članic OIC prekinilo odnose z Izraelom. Kot je pojasnil vodja egiptovske delegacije, premier Atef Obeid, se mora vsaka članica sama odločiti o tem vprašanju. Vrh OIC, ki se je začel v nedeljo, naj bi trajal tri dni, vendar se bo po besedah generalnega sekretarja OIC Azedina Laraqija najverjetneje končal že danes. Za najbolj burno razpravo v pripravi sklepne deklaracije so na zasedanju poskrbela različna mnenja o tem, ali naj v pozivu k prekinitvi odnosov z Izraelom uporabijo besedo zahteva ali poziv. Sicer naj bi OIC v sklepni izjavi pozvala k oblikovanju sodišča za izraelske vojne zločine, zahtevala pa naj bi tudi namestitev mednarodnih mirovnih sil, ki bi zaščitile Palestince.
Beograd naj izroči vojne zločince
10. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić si želi, da bi novi jugoslovanski voditelji izročili vojne zločince iz vrst režima Slobodana Miloševića. "ZRJ ne more pobegniti pred odgovornostjo za zločine, ki so jih zagrešili pripadniki jugoslovanske vojske, srbskih paravojaških skupin oziroma nekateri njeni državljani," je v sporočilu za javnost opozoril Mesić.
Rusija ne proučuje podelitve političnega zatočišča Miloševiću
06. 10. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes izjavil, da ruske oblasti ne proučujejo vprašanja morebitne podelitve političnega zatočišča dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot je še zatrdil ob obisku v kazahstanski Astani, v Moskvi doslej niso dobili nobene tovrstne prošnje, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Po besedah ruskega premiera je mirna rešitev krize v ZRJ še vedno možna, vsa razhajanja pa bi morali sprti strani reševati s pogajanji. Moskva je še naprej pripravljena v Beograd poslati svoje pogajalce, ki bi sedli za mizo z vsemi sprtimi stranmi, je dejal Kasjanov in dodal, da Rusijo pri tem še naprej vodijo načela demokracije. Predsednik ruske dume Genadij Seleznjov pa je na današnji novinarski konferenci izjavil, da se je v ZR Jugoslaviji zgodil državni udar, med katerim se je Vojislav Koštunica razglasil za predsednika. Ob tem je Seleznjov izrazil obžalovanje, ker v ZRJ niso poslušali pozivov iz Moskve, naj spor rešijo s političnimi sredstvi in ob upoštevanju odločitve ustavnega sodišča. Po mnenju predsednika spodnjega doma ruskega parlamenta "se v ozračju kaosa, ki je nastalo v državi in ga Koštunica ne more nadzirati, glas zakonito izvoljenega jugoslovanskega parlamenta ne sliši". To ga spominja na dogodke v Romuniji, pa tudi v Rusiji iz let 1991 in 1993. Seleznjov je še dejal, da nova oblast v Jugoslaviji ne bo zakonita, pa tudi trajna ne. Obe strani je pozval, naj nemudoma začneta politični dialog.
Verheugen bo obiskal Slovenski paviljon
05. 10. 2000 00.00
Evropski komisar za širitev Guenter Verheugen bo v petek, 6. oktobra, obiskal svetovno razstavo Expo 2000 v Hannovru. Med svojim obiskom bo obiskal tudi paviljone držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo ter se tako ustavil tudi na slovenskem paviljonu.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Slovesnost ob 55-letnici dogodkov v Teharjah
29. 09. 2000 00.00
V Teharjah pri Celju bo v nedeljo, 1. oktobra, slovesnost v spomin na žrtve Teharskega taborišča junija 1945. Slovesnost se bo pričela z mašo mariborskega škofa Franca Krambergerja, po maši pa bo društvo Nova slovenska zaveza, ki slovesnost tudi organizira, za udeležence pripravilo spominski program.
Preiskava proti generalu Stipetiću
02. 08. 2000 16.05
Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je sprožilo preiskavo proti načelniku generalštaba hrvaške vojske, generalu Petru Stipetiću. Osumljen je zločinov, ki naj bi jih storil nad srbskimi civilisti v vojaški akciji Nevihta leta 1995, poroča hrvaški tednik Globus. Po trditvah Globusa, ki se sklicuje na vire v hrvaškem državnem vrhu, diplomatske kroge v Zagrebu in vire, ki so blizu haaškemu sodišču, je sodišče pred nekaj meseci uvedlo preiskavo proti Stipetiću, ker je leta 1995 v vojaški akciji Nevihta poveljeval hrvaški vojski na območju Banije in Korduna. Po podatkih hrvaškega helsinškega odbora je bilo na omenjenem območju po Nevihti ubitih ali pogrešanih 267 srbskih civilistov. Globus še poroča, da je o uvedbi preiskave proti Stipetiću konec maja hrvaški državni vrh obvestila glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte. O morebitni vložitvi obtožnice proti generalu Stipetiću pa naj bi odločili septembra. Hrvaški tisk je pred tem poročal, da je haaško sodišče zaradi zločinov nad srbskimi civilisti v akciji Nevihta uvedlo preiskave še proti trem drugim generalom hrvaške vojske Mirku Norcu, Anteju Gotovini in Ivanu Čermaku.
Fidžijski uporniki zajeli 28 talcev
08. 07. 2000 14.24
Privrženci vodje fidžijskih upornikov Georga Speighta so danes zajeli 28 novih talcev. Zajeli so 16 policistov, devet vojakov in tri vladne uslužbence. S cestno zaporo so uporniki glavno mesto Suva odrezali od ostalega dela polotoka Viti Levu. Onemogočili so tudi povezavo z mednarodnim letališčem Nadi. Uporniki pod vodstvom Speightovega bratranca Iferemija Tika so na kontrolni točki razorožili vse vojake, nato pa z orožjem napadli policijsko postajo v mestu Korovou, 60 kilometrov vzhodno od Suve.
Orožje v šolskem zaklonišču
04. 07. 2000 19.21
Zanimiva je najdba, ki je presenetila hišnika osnovne šole Log Dragomer pri Ljubljani. Pri vzdrževalnih delih v zaklonišču šole so delavci naleteli na zabojnike z orožjem, ki menda izvira iz začetka osemdesetih let in je po vsej verjetnosti last tedanje Teritorialne obrambe. Na orožje, ki bi med osamosvojitveno vojno še kako prav prišlo, so očitno pozabili.
V Čečeniji uvedli policijsko uro
04. 07. 2000 13.29
Po seriji samomorilskih napadov v Čečeniji, ki so zahtevali več deset smrtnih žrtev, je ruska vojska odredila zaostritev varnostnih ukrepov. Danes ponoči so uvedli policijsko uro, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Na lokalni televiziji sta vojska in civilna uprava posvarili, da bodo po 21. uri brez opozorila streljali na ljudi, ki bodo še na cesti. Na nadzorne točke na večjih cestah na območju prestolnice Grozni so namestili tudi dodatne posebne policijske enote in tanke.
Opazovalci niso zadovoljni z volitvami
26. 06. 2000 11.54
Pierre Schori, opazovalec EU na parlamentarnih volitvah v Zimbabveju, ki so potekale ta konec tedna, je sinoči opozoril, da volitve niso bile svobodne in pravične. Obsodil je nasilje in zastraševanje, za kar je po njegovem odgovorna stranka zimbabvejskega predsednika Roberta Mugabeja.
Danes 9. obletnica samostojne države Slovenije
25. 06. 2000 14.22
Na današnji dan pred devetimi leti je takratna slovenska skupščina uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti. Dan kasneje je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost in začel boj za njeno osamosvojitev.
Deveta obletnica samostojne države
24. 06. 2000 21.19
Pred dnevom državnosti, 25. junijem, so in še bodo po vsej Sloveniji potekale številne prireditve ob deveti obletnici samostojne države. Osrednja državna prireditev bo drevi na Trgu republike v Ljubljani, kjer bosta slavnostna govornika predsednik republike Milan Kučan in predsednik vlade Andrej Bajuk. V počastitev državnega praznika pa se bo na slavnostni seji drevi sešel tudi državni zbor, slavnostni govornik bo predsednik DZ Janez Podobnik. Tradicionalna srečanja so pripravili tudi nekatere politične stranke, civilna in veteranska združenja.
Eritreja še ni odgovorila na ponudbo
10. 06. 2000 11.47
Etiopska vojska danes nadaljuje napade na eritrejsko ozemlje, le nekaj ur po tistem, ko je Eritreja sporočila, da sprejema mirovni načrt. Etiopske enote so >>v skladu z navodili<< že zgodaj napadle eritrejski mesti Guluj in Tesseney, je sporočil tiskovni predstavnik etiopske vlade.
Etiopske enote spet napadajo
03. 06. 2000 12.56
Etiopske enote so po podatkih eritrejskih oblasti odprle novo fronto na jugu Eritreje. Eritrejsko zunanje ministrstvo je danes v Asmari sporočilo, da so etiopske enote 40 kilometrov zahodno od pristaniškega mesta Asab začele silovito napadati eritrejske položaje, spopadi med obema stranema pa se nadaljujejo.
Konec vojne med Etiopijo in Eritrejo?
31. 05. 2000 15.40
Po etiopskem ukazu o umiku enot iz eritrejskega območja naj bi orožje na etiopsko-eritrejski fronti skorajda popolnoma utihnilo, so danes sporočili iz Adis Abebe. Posredna mirovna pogajanja med Etiopijo in Eritrejo se danes nadaljujejo v Alžiru. Alžirski posrednik med državama Sid Ahmed Oujahia se je najprej pogovarjal z etiopskim zunanjim ministrom Sejoumom Mesfinom.
Nikkei se krepi
29. 05. 2000 10.50
Najpomembnejše delnice na osrednjem azijskem borznem parketu v Tokiu so se danes v povprečju podražile. Osrednji indeks 225 delnic Nikkei je trgovanje sklenil pri vrednosti 16,245.44 točke, kar je 237,30 točke oz. 1,48 odstotka več kot konec minulega tedna. Borzni trgovci višjo ceno delnic utemeljujejo z njihovo nizko ceno v preteklih dneh, ki je vzpodbudila investitorje k večjim vlaganjem.
55. obletnica zadnjih bojev
14. 05. 2000 17.56
Predsednik republike Milan Kučan je na današnji osrednji proslavi ob 55. obletnici zadnjih bojev druge svetovne vojne v Evropi, ki so potekala na Poljani nad Prevaljami, v svojem govoru med drugim poudaril, da nas spominsko srečanje ob tej obletnici lahko navdaja s samozavestjo, ponosom in obetavnim pogledom v prihodnost. Ob tej priložnosti je položil tudi venec k spomeniku Svobodi in miru, med drugim pa je spregovoril tudi o aktualnih političnih dogodkih v Sloveniji. Omenjeno prireditev so pripravili območni odbor ZZB NOB Mežiške doline, Policijsko veteransko društvo Sever za Koroško, območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo iz Mežiške doline in Koroški muzej Ravne na Koroškem.
Spopadi v Čečeniji se nadaljujejo
07. 05. 2000 20.47
Ruske oborožene sile v Čečeniji so danes izvedle več kot 40 zračnih napadov na položaje upornikov. Tiskovni predstavnik Kremlja Sergej Jastržembski pa je zavrnil poročila, po katerih naj bi čečenski uporniki ta konec tedna sestrelili dve ruski vojaški letali. Eno naj bi sestrelili danes na območju Bahi-Jurta.
Obračuni v Jugoslaviji
25. 04. 2000 13.14
Po aretaciji Dragana Nikolića, še enega osumljenca vojnih zločinov, ki je bil minuli konec tedna izročen haaškemu sodišču za vojne zločine beograjski časniki te dni pišejo, da naj bi šlo za ugrabitev. Nikolića naj bi minuli petek na njegovem domu v Smederevu ugrabila skupina civilistov in ga predala ameriškim pripadnikov mirovnih sil v BiH, je danes poročal Glas javnosti, ki se sklicuje na navedbe Nikolićeve družine.
General Clark obiskal Srebrenico
24. 04. 2000 21.42
Vrhovni poveljnik zavezniških sil za Evropo, ameriški general Wesley Clark, je ob koncu dvodnevnega obiska v BiH danes obiskal Srebrenico, prizorišče pokola med triinpolletno vojno v BiH, v katerem naj bi umrlo 8000 ljudi. Clark se je med obiskom v BiH sestal tudi z visokimi lokalnimi in mednarodnimi predstavniki, obiskal pa je tudi pripadnike mirovnih sil v BiH, ki jih sestavlja 24.000 vojakov iz 40 držav.
Tudi Izetbegović v Haag?
13. 04. 2000 17.58
Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije naj bi začelo preiskavo proti bosanskemu predsedniku Aliji Izetbegoviću in dvema muslimanskima vojaškima poveljnikoma, je včeraj poročal časnik bosanskih Srbov.