kongres stranke
Volilna konferenca Delavske zveze
19. 05. 2001 00.00
V Velenju bo potekala 5. konferenca Delavske zveze ZLSD, na kateri bodo volili tudi njene organe. Po navedbah predsednika zveze in podpredsednika združene liste Miloša Pavlice želijo na konferenci spregovoriti o stiskah slovenskega delavstva in sprejeti kar največ pobud in zamisli, kako naj se delavstvo organizira, da si bo zagotovilo možnost vpliva - še zlasti v časih, ko se dogajajo velike spremembe delovne in socialne zakonodaje - na prihodnji razvoj družbe.
SDS pred kongresom
17. 05. 2001 00.00
Sobotni kongres socialdemokratske stranke se bo začel z dokumentarnim filmom o zgodovini stranke. Glede prihodnosti pa v stranki računajo, da bodo novo priložnost dobili prihodnje leto, še posebej če bo prišlo do načrtovanih ali nenačrtovanih sprememb na vrhu vladne koalicije. Sicer Janez Janša na kongresu računa na sedanje, preverjene kadre, ki so se izkazali na volitvah, pa tudi na nekatera nova imena iz strankinega podmladka.
Ciampi sprejel Berlusconija
16. 05. 2001 00.00
Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi je pozno popoldne sprejel zmagovalca nedeljskih parlamentarnih volitev, vodjo desnosredinske koalicije Dom svoboščin, Silvia Berlusconija. Sogovornika sta se v rimski palači Kvirinal pogovarjala predvsem o sestavi nove italijanske vlade, vendar podrobnosti pogovorov niso znane. Po italijanski ustavi lahko predsednik države imenuje predsednika vlade in na predlog slednjega tudi ministre. Berlusconi naj bi bil za premiera uradno imenovan med 4. in 11. junijem, takoj zatem pa naj bi se predstavil pred parlamentom, ki bo nato odločal o zaupnici. V novi italijanski vladi naj bi bilo znatno manj ministrov kot v vladi dosedanjega premiera Giuliana Amata. Berlusconi je namreč obljubil, da bo v njegovem kabinetu namesto dosedanjih 18 le 12 ministrov.
Po kongresu nova podoba SDS
13. 05. 2001 00.00
Podoba SDS bo po celjskem kongresu drugačna, saj se bo stranka v prihodnje manj ukvarjala s proceduro in več z vsebino oz. s ključnimi razvojnimi izzivi, s katerimi se Slovenija sooča v prvi polovici 21. stoletja. To pa ne pomeni, da bo stranka manj kritična do nepravilnosti, ampak da bo vselej ponudila alternative, je v pogovoru poudaril predsednik SDS Janez Janša. Po njegovih besedah se socialdemokrati dobro zavedajo, da mora v državi priti do konsenza o njenih razvojnih ciljih in "do vsaj približnega soglasja o tem, kako gledati na preteklost, da nas ta ne bo razdvajala tudi v prihodnosti". "Slovence čaka podoben korak, kot so ga po padcu Francove diktature naredili Španci. Navkljub temu, da so različno razlagali dogajanje v preteklosti, je med njimi prevladalo spoznanje, da se lahko poenotijo glede razvojnih oz. strateških ciljev države." Ob tem je Janša opozoril, da 7. kongres SDS, ki bo zasedal 19. maja, ne bo služil kot orodje za poenotenje stranke. "Predkongresna razprava v mestnih in občinskih odborih je podprla glavne dosedanje usmeritve stranke in tako pokazala, da kongres zaradi nekakšne večje enotnosti ni potreben, potreben pa je zaradi nekaterih vsebinskih in organizacijskih sprememb."
Po kongresu nova podoba SDS
13. 05. 2001 00.00
Nekaj dni pred kongresom stranke SDS je poslanec stranke in župan Tržiča Pavel Rupar napovedal izstop iz izvršilnega odbora stranke. Do razhajanj med poslansko skupino in Pavlom Ruparjem naj bi prišlo zaradi spora glede vodenja komisije za Slovence po svetu. Za predsednika komisije je bi namreč imenovan Franc Pukšič, kar naj bi bil povod za napovedan odstop Ruparja iz izvršilnega odbora stranke.
Pred kongresom SDS
01. 05. 2001 00.00
Ustvarjamo Slovenijo vrednot bo geslo 7. kongresa SDS, ki bo 19. maja zasedal v Celju in bo po napovedih predsednika stranke Janeza Janše "kongres novih energij". Približno 430 delegatov - nekaj več kot polovica jih bo delegatov po funkciji, ostali pa bodo izvoljeni na programskih konferencah občinskih in mestnih odborov - bo sprejemalo nov statut, hkrati pa volilo predsednika stranke ter člane izvršilnega in nadzornega odbora. Kandidate lahko do 5. maja predlagajo vsi člani, vodstva regij, občinski odbori ter organi stranke, interesnih združenj in forumov SDS, sezname kandidatov pa bo mogoče dopolnjevati tudi na samem kongresu. Kot poudarjajo v vodstvu SDS, je predkongresna razprava v stranki pokazala, da politični program, ki je bil sprejet na 5. kongresu v Portorožu, ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko načelne sredine umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskih spremembah v slovenskem političnem prostoru. Poleg nosilne resolucije - njen naslov bo enak geslu celjskega kongresa - bodo delegati sprejemali še resolucije o zaposlovanju in delovnih razmerjih, o izzivih mlade generacije, o ekoloških izzivih ter o slovenski poti v EU in zvezo NATO.
Ecevit znova na čelu DSP
30. 04. 2001 00.00
Turški premier Buelent Ecevit je bil v nedeljo ponovno izvoljen na čelo Stranke demokratične levice ( DSP), ki se je sešla na svojem rednem kongresu v Ankari. Ecevit tako ostaja na vodilnem položaju stranke od njene ustanovitve leta 1985. Od skupno 1189 navzočih delegatov jih je Ecevita podprlo 963, medtem ko jih je 86 glasovalo za njegovo nasprotnico Semo Pikinsuta.
Rodila se je Mlada Slovenija
21. 04. 2001 00.00
Na slovensko politično prizorišče nekaj manj kot eno leto po nastanku matične stranke vstopa tudi podmladek Nove Slovenije (NSi). Na ustanovnem zboru v Ljubljani so mladi, podmladek nosi ime Mlada Slovenija (MSi), soglasno sprejeli statut in temeljno programsko listino, s katerima je že prej soglašala matična stranka, izvolili organe podmladka ter vodstvo z omejenim mandatom do predvidoma konca leta, ko bodo pripravili prvi redni volilni kongres. Za predsednika strankinega podmladka je bil soglasno izvoljen Jernej Pavlin, sicer edini kandidat za to funkcijo, ki je med drugim povedal, da hočejo biti programska in kadrovska gonilna sila stranke.
Priprave na majski kongres
03. 04. 2001 00.00
Socialdemokrati so pred majskim kongresom, ki bo pod geslom Ustvarjamo Slovenijo vrednot 19. maja v Celju, predstavili nekatere kongresne dokumente. V resoluciji so stranko opredelili kot stranko načelne politične sredine z dolgoročnim zavezništvom z Novo Slovenijo. Za SLS+SKD pa ugotavljajo, da je pristala na tranzicijski levici. Na kongresu bo približno 430 delegatov sprejelo novi statut stranke, hkrati pa izvolilo predsednika ter člane izvršilnega in nadzornega odbora SDS. Kot je na novinarski konferenci poudaril predsednik SDS Janez Janša, celjski kongres ne bo spreminjal sedanjega političnega programa stranke, ki je bil sprejet pred dvema letoma na kongresu v Portorožu. Po njegovih besedah je predkongresna razprava v stranki pokazala, da politični program ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko "načelne sredine" umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskoletnih spremembah v slovenskem političnem prostoru.
Milošević v priporu
02. 04. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so v nedeljo zgodaj zjutraj po 26 urah upiranja aretirali in odpeljali v zapor. Med aretacijo je bilo iz vile na Dedinju slišati pet strelov. Streljala naj bi Miloševićeva hčerka Marija, "ki je bila pod stresom" in je očeta želela odvrniti od predaje. V streljanju ni bil nihče ranjen. Miloševićeva družina je po besedah notranjega ministra Dušana Mihajlovića ostala v rezidenci. Po besedah srbskega notranjega ministra, se je Milošević mirno predal zato, ker preiskovalnega postopka ni sprožilo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Milošević se bo zaenkrat zagovarjal le pred srbskim sodiščem, Mihajlović pa je zagotovil, da bodo proti Miloševiću vodili demokratičen postopek.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Novo vodstvo ljubljanske SDS
31. 03. 2001 00.00
Andrej Bručan, nekdanji minister za zdravstvo v Bajukovi vladi in vodja urgentne službe ljubljanskega Kliničnega centra, je novi predsednik mestnega odbora SDS Ljubljana. Na konferenci najmočnejšega strankinega občinskega odbora v državi so izvolili tudi 15-članski izvršilni odbor.
Se pripravlja aretacija na Miloševića?
30. 03. 2001 00.00
Vodja poslanske skupine Socialistične stranke Srbije (SPS) v srbskem parlamentu Branislav Ivković je danes na zasedanju srbskega parlamenta sporočil, da so pred hišo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića v beograjski mestni četrti Dedinje enote srbske policije. Po besedah poslanca nekega SPS naj bi policisti nameravali aretirati Miloševića. Poslanci SPS so zapustili srbski parlament in se napotili k Miloševićevi hiši. Pred njo naj bi bila poleg policijskih avtomobilov tudi vozila prve pomoči. Po poročanju ameriške televizijske mreže CNN pa je policija zaprla celotno območje.
Redni kongres SLS + SKD
03. 03. 2001 00.00
Po izvolitvi delovnih organov prvega rednega kongresa SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, ki zaseda v Murski Soboti, so delegati sprejeli kongresni poslovnik, nato pa so poslušali poročila o delu stranke v obdobju po združitvenem kongresu nekdanje ljudske stranke in krščanskih demokratov, ki sta jih poleg sedanjega predsednika SLS+SKD Franca Zagožna predstavila še predsednik glavnega odbora stranke in vodja njene poslanske skupine Janez Podobnik ter predsednik strankinega sveta Jože Zupančič. Vsi trije so pozvali delegate, naj prispevajo k enotnosti SLS+SKD, ki je nujna za ponovno krepitev stranke.
Prvi redni kongres SLS+SKD
03. 03. 2001 00.00
Po zapletih z delegatskimi akreditacijami se je z izvolitvijo delovnega predsedstva, ki ga vodi nekdanji kmetijski minister Ciril Smrkolj, danes v murskosoboškem kinu Park vendarle začelo zasedanje prvega rednega kongresa SLS+SKD Slovenske ljudske stranke (SLS+SKD), na katerem se je zbralo več kot 300 delegatov. Kot določa predlog dnevnega reda, naj bi kongres odločal o spremembah statuta stranke in programskih dokumentih, po predstavitvi kandidatnih list in kandidatov pa naj bi delegati prešli na volitve novih organov SLS+SKD, vključno s predsednikom in podpredsedniki stranke. Pred tem naj bi kongres obravnaval in nato sprejemal poročila, ki jih bosta poleg sedanjega predsednika SLS+SKD Franca Zagožna predstavila še predsednik glavnega odbora stranke in vodja njene poslanske skupine Janez Podobnik ter predsednik strankinega sveta Jože Zupančič.
Haider sprožil nov škandal
02. 03. 2001 00.00
Koroški deželni glavar Jörg Haider je vnovič povzročil škandal, tokrat z zmerljivko na račun vodje judovske skupnosti v Avstriji Ariela Muzicanta. Haiderja so obsodili predstavniki levičarskih strank, pa tudi koalicijske Ljudske stranke. Haider je že pred dnevi ozmerjal nemškega kanclerja Schröderja z zgubo, zunanjega ministra Fischerja s teroristom, francoskega predsednika Chiraca pa je primerjal s kurtizano, ki deli lekcije o morali.
V SLS+SKD za enotnost
01. 03. 2001 00.00
Po prepričanju predsednika SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franca Zagožna so predvsem "zunanji razlogi" krivi, da je stranka na lanskih državnozborskih volitvah izgubila velik del volivcev. Kot je poudaril, je šlo za dogodke, ki so bili povezani s "povsem neustreznim" združevanjem ljudske stranke in krščanskih demokratov, koalicijo Slovenija, dvokrožnim večinskim volilnim sistemom ter razcepom v stranki in ustanavljanjem Nove Slovenije. Delegati prvega rednega volilnega kongresa, ki bo v soboto zasedal v Murski Soboti, imajo zato priložnost, da izvolijo vodstvo, ki bo zagotovilo akcijsko enotnost stranke, seveda ob doslednem spoštovanju njene notranje demokracije", je dejal Zagožen.
Predrag Bulatović namesto Momirja
24. 02. 2001 00.00
V Bijelini potega drugi kongres Socialistične194160ljudske stranke (SNP)194160Črne gore, na katerem sodeluje 468 delegatov - 332 izbranih v občinskih organizacijah in 136 članov glavnega odbora SNP, ki imajo pravico biti predstavnik na kongresu. Kongres bo, kot je napovedano, sprejel pet resolucij: "svobodna in enakopravna Črna gora v mednarodno priznani Jugoslaviji", "na demokratični način do demokratične Črne gore v demokratični skupni državi", "mednarodne integracije ter odprto in enakopravno medstrankarsko sodelovanje", "kvalitetno gospodarstvo in poštena privatizacija –
Posvet Mladega foruma ZLSD
17. 02. 2001 00.00
Mladi forum ZLSD je danes v Ljubljani pripravil posvet vodij klubov in razširjeno sejo predsedstva. Na posvetu - namenjen je programskim in kadrovskim pripravam Mladega foruma na kongres stranke, udeležil pa naj bi se ga tudi predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor - bodo po besedah organizatorjev precej pozornosti namenili tudi aktualni problematiki ilegalnih prebežnikov, predlogu letošnjega proračuna, oblikovanju parlamentarnih delovnih teles ipd.
Pahor v Velenju o koaliciji
10. 02. 2001 00.00
Predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor je na Forumu svetnikov stranke v Velenju spregovoril o stališčih stranke do aktualnih dogajanj v Sloveniji. Poudaril je, da bo ZSLD letos posebno pozornost namenila konceptu regionalnega razvoja Slovenije. Prvi mož ZLSD je delo koalicije ocenil kot dobro. Vse, pravi Pahor, ni idealno, vendar smo nekatere stvari naredili boljše, kot smo pričakovali. "Čeprav od ustanovitve nove slovenske vlade še ni minilo sto dni, sta za nami dve pomembni odločitvi. Oblikovali smo predlog letošnjega proračuna, ki bo slovenski vladi omogočil, da vodi aktivno razvojno politiko, ter predlog novega poslovnika, ki bo parlamentu odprl možnost še bolj kakovostnega in demokratičnega dela," je menil.
Odstop Bulatovića
31. 01. 2001 00.00
Predsednik Socialistične ljudske stranke (SNP) in nekdanji premier ZRJ Momir Bulatović je odstopil z vodilnega položaja največje črnogorske opozicijske stranke, je poročal Radio Indeks, ki se sklicuje na vire SNP. Črnogorski in beograjski mediji so te dni namigovali, da bo Bulatović odstopil oziroma da bo zamenjan, vendar je po statutu za take kadrovske zamenjave pristojen le kongres stranke.
Momir Bulatović ponudil odstop
30. 01. 2001 00.00
Včeraj je zasedal odbor stranke SNP, na katerem so spregovorili o pripravah na volitve v Črni gori, začeli pa so tudi z razpravo o spremembi strankinega statuta in o morebitnem izrednem kongresu stranke, na katerem bi odločali o zamenjavi predsednika stranke Momirja Bulatovića. Momir Bulatović na zasedanju sicer ni bil prisoten, prebrali pa so njegovo pismo, v katerem sporoča, da bo odstopil, če stranka to zahteva. Lahko pa prenese pooblastila na koga drugega, ki bi stranko vodil do povolilnega časa, ko bo več časa za kongres, je zapisal v pismu. Dodal je še, da je sicer sodeloval z nekdanjim predsednikom ZRJ, vendar se zato ne počuti krivega. Ne želi sprejeti nikakršnega ambasadorskega mesta, ne v Havani, niti v Moskvi. Bulatović je za konec še napisal, da je o zasedanju zvedel iz časopisov, čeprav Zoran Žižić včeraj izjavil, da mu je poslal poziv.
Senatna zaslišanja prestalo pet kandidatov
18. 01. 2001 00.00
Ameriški senatorji so imeli v sredo polne roke dela z zasliševanjem ministrskih kandidatov nove administracije Georga Busha mlajšega. Poleg Johna Ashcrofta, ki je moral že drugič pred pravosodni odbor, so zaslišanje opravili Colin Powell v odboru za mednarodne odnose, kandidat za stanovanjskega ministra Mel Martinez, kandidat za finančnega ministra Paul O'Neill ter kandidatka za vodjo Agencije za zaščito okolja (EPA) Christie Todd Whitman. Razen pri Ashcroftu so zaslišanja potekala brez posebnih težav.
Redni kongres SDS predvidoma v maju
06. 01. 2001 00.00
Svet Socialdemokratske stranke Slovenije je na včerajšnji za javnost zaprti seji analiziral izide jesenskih parlamentarnih volitev ter sprejel dokument, ki vsebuje sklepe v zvezi z aktualnimi razmerami, v katerih se je znašla stranka. Po mnenju sveta SDS je program, ki ga je stranka sprejela na zadnjem kongresu leta 1999 v Portorožu, ustrezen, vendar pa po kongresu niso uspeli uveljaviti večinskega volilnega sistema - slednjega so opredelili kot ključni instrument za uresničevanje programa. Na podlagi te ugotovitve je svet naložil vsem strankinim organom, naj pričnejo s pripravami na sedmi redni kongres stranke, ki naj bi bil po četrtkovi odločitvi izvršilnega odbora SDS maja letos. Kot je po nocojšnji seji dejal predsednik SDS Janez Janša, bodo na kongresu poleg volitev vodstva med drugim sprejemali nekatere dopolnitve programa ter statuta stranke.
Elektorji dali večino Bushu
19. 12. 2000 00.00
Elektorski kolidž je sporočil, da je republikanski predsedniški kandidat George Bush mlajši dobil zanesljivo večino 271 glasov in s tem postal neuradni 43. predsednik ZDA. Uradno bo Bush postal novoizvoljeni predsednik 5. januarja 2001, ko bo zvezni kongres pod vodstvom Ala Gora kot predsednika senata preštel elektorske glasove. Novoizvoljeni predsednik bo postal predsednik ZDA po svečani prisegi 20. januarja 2001 pred predsednikom vrhovnega sodišča ZDA Williamom Rehnquistom.
Pred nastopi na vrhovnem sodišču ZDA
11. 12. 2000 00.00
Predstavniki ameriških predsedniških kandidatov Georga Busha ml. in Ala Gora so dan pred ustno predstavitvijo argumentov na vrhovnem sodišču ZDA glede zakonitosti ročnega preštevanja glasov na Floridi na različnih televizijskih postajah ubrali pomirljive tone. Gorov odvetnik David Boies je za televizijo NBC zatrdil, da bo podpredsednik zagotovo priznal poraz, če mu vrhovno sodišče ZDA ne bo naklonjeno, in da bo Busha podprl kot svojega predsednika. Podobne besede je za isto televizijo izrekel tudi Bushev pravni zastopnik na Floridi James Baker, ki je prav tako zatrdil, da bo volja vrhovnega sodišča ZDA spoštovana.
Kongres SLS+SKD marca prihodnje leto
04. 12. 2000 00.00
Svet SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, ki se je popoldne sešel za zaprtimi vrati, je med drugim odločal tudi o sklicu prvega kongresa stranke po združitvi. Kot je povedal predsednik SLS+SKD Franc Zagožen Kongres, na katerem naj bi izvolili novo vodstvo, bo 3. marca prihodnje leto.
Bush o notranjepolitičnih vprašanjih
03. 12. 2000 00.00
Predsedniški kandidat ameriške Republikanske stranke George Bush mlajši se je po petkovem srečanju z upokojenim generalom Colinom Powellom, s katerim sta govorila o vprašanjih zunanje politike, včeraj srečal še z republikanskima vodjema v zveznem kongresu, s katerima je govoril o notranjepolitičnih vprašanjih. Bush je na svojem teksaškem ranču v Crawfordu sprejel vodjo predstavniškega doma Dennisa Hasterta in vodjo senatne večine Trenta Lotta ter tako nadaljeval ustvarjanje vtisa, da se ga povolilni zapleti na Floridi ne tičejo.
Bush potrjen za zmagovalca
27. 11. 2000 00.00
Državna sekretarka Floride Katherine Harris je dve uri in pol po izteku roka za oddajo rezultatov ročnega preštevanja glasov za zmagovalca predsedniških volitev na Floridi po pričakovanju potrdila republikanskega kandidata guvernerja Teksasa Georga Busha mlajšega. Harrisova je sprejela le rezultate ročnega preštevanja glasov iz volilnega okrožja Broward in nekaterih manjših, pri čemer je Bush po uradnih podatkih na Floridi dobil skupaj 2,912.790 glasov, kandidat demokratske stranke Al Gore pa 2,912.253 glasov. Uradna razlika znaša 537 glasov za Busha. Takoj po potrditvi rezultatov se je v Washingtonu pojavil pred kamerami podpredsedniški kandidat demokratov Joseph Lieberman in napovedal nadaljevanje boja za Florido. V Palm Beachu so sicer le pol ure pred uradno razglasitvijo rezultatov - v ponedeljek ob pol dveh zjutraj po srednjeevropskem času - dokončali preštevanje nekaj tisoč spornih glasovnic iz strojnega štetja, vendar jih je Harrisova zavrnila, ker niso bili oddani do 23. ure po srednjeevropskem času v nedeljo.
Milošević znova predsednik SPS
26. 11. 2000 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je bil danes na petem izrednem kongresu Socialistične stranke Srbije (SPS) znova potrjen za predsednika stranke, so poročali beograjski mediji. Uradni rezultati glasovanja sicer še niso objavljeni, novinarji v beograjskem centru Sava, kjer kongres poteka, pa so sporočili, da je Milošević dobil približno 85 odstotkov glasov od kakih 2300 delegatov.