kongres stranke

Izredni kongres bosanske HDZ

06. 10. 2001 00.00

Pod geslom "Odgovor na hrvaško vprašanje" se je začel izredni kongres Hrvaške demokratske skupnosti v BiH, na katerem razpravljajo o prihodnosti BiH in vlogi hrvaške etnične skupnosti v Bosni.

Đinđić še naprej predsednik DS

06. 10. 2001 00.00

Zoran Đinđić je bil z veliko večino glasov na strankinem kongresu znova izvoljen za predsednika Demokratične stranke Srbije. V Podgorici pa so se na kongresu zbrali člani Demokratske stranke socialistov črnogorskega predsednika Mila Đukanovića.

Drnovšek pooblastil tri ministre

04. 10. 2001 00.00

Predsednik vlade Janez Drnovšek je glede na zakonske možnosti za izbiro stalnega pooblaščenca za to funkcijo izbral ministre Antona Ropa, Igorja Bavčarja in Pavla Gantarja.

Letalska nesreča v Indiji

30. 09. 2001 00.00

Privatno letalo na katerem je bil vodja glavne indijske opozicijske stranke Madhavrao Scindia je strmoglavilo 250 kilometrov severno od New Delhija.

Dokazi o vpletenosti bin Ladna

30. 09. 2001 00.00

Britanski premier Blair je v pogovoru za britanski BBC1 izjavil, da je videl neizpodbitne dokaze o vpletenosti Osame bin Ladna v teroristične napade na ZDA.

NSi o privatizaciji NLB

21. 09. 2001 00.00

Andrej Bajuk, predsednik stranke NSi je v zvezi s prodajo dveh največjih slovenskih bank dejal, da je koncept, po katerem bi največji kreditojemalci postali hkrati tudi lastniki bank, nesprejemljiv.

Makedonci postavili cestne zapore

04. 09. 2001 00.00

Makedonci, ki so jih iz njihovih domov pregnali albanski skrajneži, še vedno zapirajo ceste, ki ležijo ob mejnih prehodih z ZRJ. Za vozila Nata, Kfor-ja in OVSE so cestne zapore neprehodne.

Končan kongres ZLSD

11. 06. 2001 00.00

Borut Pahor ostaja predsednik, Dušan Kumer pa glavni tajnik ZLSD, so odločili delegati 4. kongresa stranke, ki je končal dvodnevno zasedanje v koprski Bonifiki. Pahor in Kumer sta bila edina kandidata za predsedniško in tajniško funkcijo, in sicer je prvi prejel 325 glasov, drugi pa 285. V drugem krogu volitev je bila za podpredsednico stranke izvoljena Breda Pečan, člana strankinega predsedstva sta postala Danilo Tomšič in Jernej Brvar, članica pa Jožka Hegler. Nadzorni odbor bo po koprskem kongresu vodil Aleksander Ravnikar, njegovi člani pa bodo Majda Cvetanovski, Vida Florjančič, Tomaž Horvat, Anton Kovše, Jožefa Miklič in Jože Vuk. Delegati so za podpredsednika ZLSD izvolili Miloša Pavlico, predsednik konference je postal Boris Sovič, podpredsedniško mesto v istem organu pa je zasedla Danica Simšič. Izvoljeni so bili tudi en član in dve članici predsedstva stranke: Aurelio Juri, Janja Romih in Tjaša Žgavec.

Kongres ZLSD

09. 06. 2001 00.00

Več kot 400 delegatov na 4. kongresu ZLSD v Kopru voli individualne funkcije in organe stranke, vključno s predsednikom stranke. Na kongresu bodo dopolnili statut stranke in se opredelili do predlogov resolucij s področij zunanje politike, gospodarstva, socialne politike in regionalizma.

Pred kongresom ZLSD

07. 06. 2001 00.00

Po besedah predsednika stranke ZLSD Boruta Pahorja je za 4. kongres ZLSD, ki bo konec tedna zasedal v koprski dvorani Bonifika, vse pripravljeno, stranka pa je v njegovo pripravo vložila veliko energije in znanja ter tako oblikovala poglede na prihodnost stranke in države, do katerih se bodo opredeljevali delegati. Pahor je za zdaj tudi edini kandidat za vodenje stranke po koprskem kongresu.

Tudi DeSUS o referendumu

22. 05. 2001 00.00

Predsednik DeSUS Janko Kušar in izvršni odbor DeSUS pozivajo svoje člane in volivce, naj se 17. junija v čim večjem številu udeležijo referenduma o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo ter naj podprejo novelo. Kot je dejal Kušar, so člani izvršnega odbora na današnji seji menili, da gre pri javni polemiki o referendumski pobudi zlasti za merjenje politične moči, več kot 500 milijonov tolarjev, ki jih bo država porabila za izvedbo referenduma, pa bi veljalo nameniti za onkološki inštitut ljubljanskega Kliničnega centra.

Nesoglasja v SDS

22. 05. 2001 00.00

Vrenje v socialdemokratski stranki po kongresu v Celju se nadaljuje. Poslanec Franc Čebulj je vodstvu stranke poslal pismo, v katerem je napovedal zamrznitev odnosov. Kaj to pomeni, v stranki za zdaj še ne vedo. Predsednik socialdemokratov Janez Janša zadeve ne želi komentirati, preden se ne pogovori s Čebuljem. Čebulja, ki ima zelo zvišan krvni pritisk, na sejo poslanske skupine ni bilo. Po nekaterih informacijah naj bi se za nekaj dni umaknil v bolnico. Po besedah Janeza Janše so o Čebulju sicer imeli namen razpravljati, vendar brez njegove prisotnosti tega niso storili. Ostali poslanci SDS pričakujejo, da bo Čebulj ostal v njihovih vrstah. Tudi sam Franc Čebulj je že med celjskim kongresom stranke dejal, da o izstopu iz stranke ne razmišlja, da pa bi bilo treba urediti demokratične sile znotraj stranke in narediti korak naprej od sedanje prakse.

Janez Janša ostaja predsednik

20. 05. 2001 00.00

Janez Janša ostaja predsednik SDS tudi v prihodnje, saj je kot edini kandidat za predsedniško mesto od 380 delegatov 7. kongresa stranke prejel potrebno večino glasov podpore. Kongres je včeraj izvolil tudi 18 članov izvršilnega odbora in pet članov nadzornega odbora. Novi člani izvršilnega odbora so tako postali: Miroslav Luci, Miha Brejc, Milan Zver, Jože Zagožen, Anton Jeglič, Branko Grims, Branko Kelemina, Andrej Bručan, Drago Šiftar, Bojana Kos, Davorin Kranjc, Ladka Furlan, Anže Logar, Miloš Dular, Robert Rožič, Stanislav Hren, Alenka Paulin in Branko Krznarič. Največ glasov podpore za članstvo v nadzornem odboru pa so prejeli: Dimitrij Kovačič, Tomaž Toplak, Ivanka Režonja Šimonka, Jožica Dolenšek in Božidar Brudar. Sicer pa se je za mesta v izvršilnem odboru potegovalo 34 kandidatov, na mesto v nadzornem odboru pa jih je upalo 12.

Kongres SDS v Celju

19. 05. 2001 00.00

Po napovedih predsednika SDS Janeza Janše je 7. kongres stranke, ki zaseda v prostorih Celjskega sejma, "kongres novih energij". Približno 400 delegatov - nekaj več kot polovica jih je delegatov po funkciji, ostali pa so bili izvoljeni na programskih konferencah občinskih in mestnih odborov - bo pod geslom Ustvarjamo Slovenijo vrednot sprejemalo nov statut, hkrati pa volilo predsednika stranke ter člane izvršilnega in nadzornega odbora. Predkongresna razprava v stranki je pokazala, da politični program, ki je bil sprejet maja 1999 na portoroškem kongresu, ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi oz. dopolniti z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko načelne sredine umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskih spremembah v slovenskem političnem prostoru. Poleg nosilne resolucije - njen naslov bo enak geslu celjskega kongresa - bodo delegati sprejemali še resolucije o delovno-pravni zakonodaji, o Evropski zvezi, o zvezi NATO, o razvoju slovenskega podeželja in kmetijstva, o sonaravnem bivanju in delovanju, o pomenu inovativne družbe ter o povečevanju neupravičenih socialnih razlik. Predlog resolucije z naslovom Devet grafitov študentskega razuma pa je pripravila tudi Socialdemokratska mladina (SDM).

Volilna konferenca Delavske zveze

19. 05. 2001 00.00

V Velenju bo potekala 5. konferenca Delavske zveze ZLSD, na kateri bodo volili tudi njene organe. Po navedbah predsednika zveze in podpredsednika združene liste Miloša Pavlice želijo na konferenci spregovoriti o stiskah slovenskega delavstva in sprejeti kar največ pobud in zamisli, kako naj se delavstvo organizira, da si bo zagotovilo možnost vpliva - še zlasti v časih, ko se dogajajo velike spremembe delovne in socialne zakonodaje - na prihodnji razvoj družbe.

SDS pred kongresom

17. 05. 2001 00.00

Sobotni kongres socialdemokratske stranke se bo začel z dokumentarnim filmom o zgodovini stranke. Glede prihodnosti pa v stranki računajo, da bodo novo priložnost dobili prihodnje leto, še posebej če bo prišlo do načrtovanih ali nenačrtovanih sprememb na vrhu vladne koalicije. Sicer Janez Janša na kongresu računa na sedanje, preverjene kadre, ki so se izkazali na volitvah, pa tudi na nekatera nova imena iz strankinega podmladka.

Ciampi sprejel Berlusconija

16. 05. 2001 00.00

Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi je pozno popoldne sprejel zmagovalca nedeljskih parlamentarnih volitev, vodjo desnosredinske koalicije Dom svoboščin, Silvia Berlusconija. Sogovornika sta se v rimski palači Kvirinal pogovarjala predvsem o sestavi nove italijanske vlade, vendar podrobnosti pogovorov niso znane. Po italijanski ustavi lahko predsednik države imenuje predsednika vlade in na predlog slednjega tudi ministre. Berlusconi naj bi bil za premiera uradno imenovan med 4. in 11. junijem, takoj zatem pa naj bi se predstavil pred parlamentom, ki bo nato odločal o zaupnici. V novi italijanski vladi naj bi bilo znatno manj ministrov kot v vladi dosedanjega premiera Giuliana Amata. Berlusconi je namreč obljubil, da bo v njegovem kabinetu namesto dosedanjih 18 le 12 ministrov.

Po kongresu nova podoba SDS

13. 05. 2001 00.00

Podoba SDS bo po celjskem kongresu drugačna, saj se bo stranka v prihodnje manj ukvarjala s proceduro in več z vsebino oz. s ključnimi razvojnimi izzivi, s katerimi se Slovenija sooča v prvi polovici 21. stoletja. To pa ne pomeni, da bo stranka manj kritična do nepravilnosti, ampak da bo vselej ponudila alternative, je v pogovoru poudaril predsednik SDS Janez Janša. Po njegovih besedah se socialdemokrati dobro zavedajo, da mora v državi priti do konsenza o njenih razvojnih ciljih in "do vsaj približnega soglasja o tem, kako gledati na preteklost, da nas ta ne bo razdvajala tudi v prihodnosti". "Slovence čaka podoben korak, kot so ga po padcu Francove diktature naredili Španci. Navkljub temu, da so različno razlagali dogajanje v preteklosti, je med njimi prevladalo spoznanje, da se lahko poenotijo glede razvojnih oz. strateških ciljev države." Ob tem je Janša opozoril, da 7. kongres SDS, ki bo zasedal 19. maja, ne bo služil kot orodje za poenotenje stranke. "Predkongresna razprava v mestnih in občinskih odborih je podprla glavne dosedanje usmeritve stranke in tako pokazala, da kongres zaradi nekakšne večje enotnosti ni potreben, potreben pa je zaradi nekaterih vsebinskih in organizacijskih sprememb."

Po kongresu nova podoba SDS

13. 05. 2001 00.00

Nekaj dni pred kongresom stranke SDS je poslanec stranke in župan Tržiča Pavel Rupar napovedal izstop iz izvršilnega odbora stranke. Do razhajanj med poslansko skupino in Pavlom Ruparjem naj bi prišlo zaradi spora glede vodenja komisije za Slovence po svetu. Za predsednika komisije je bi namreč imenovan Franc Pukšič, kar naj bi bil povod za napovedan odstop Ruparja iz izvršilnega odbora stranke.

Pred kongresom SDS

01. 05. 2001 00.00

Ustvarjamo Slovenijo vrednot bo geslo 7. kongresa SDS, ki bo 19. maja zasedal v Celju in bo po napovedih predsednika stranke Janeza Janše "kongres novih energij". Približno 430 delegatov - nekaj več kot polovica jih bo delegatov po funkciji, ostali pa bodo izvoljeni na programskih konferencah občinskih in mestnih odborov - bo sprejemalo nov statut, hkrati pa volilo predsednika stranke ter člane izvršilnega in nadzornega odbora. Kandidate lahko do 5. maja predlagajo vsi člani, vodstva regij, občinski odbori ter organi stranke, interesnih združenj in forumov SDS, sezname kandidatov pa bo mogoče dopolnjevati tudi na samem kongresu. Kot poudarjajo v vodstvu SDS, je predkongresna razprava v stranki pokazala, da politični program, ki je bil sprejet na 5. kongresu v Portorožu, ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko načelne sredine umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskih spremembah v slovenskem političnem prostoru. Poleg nosilne resolucije - njen naslov bo enak geslu celjskega kongresa - bodo delegati sprejemali še resolucije o zaposlovanju in delovnih razmerjih, o izzivih mlade generacije, o ekoloških izzivih ter o slovenski poti v EU in zvezo NATO.

Ecevit znova na čelu DSP

30. 04. 2001 00.00

Turški premier Buelent Ecevit je bil v nedeljo ponovno izvoljen na čelo Stranke demokratične levice ( DSP), ki se je sešla na svojem rednem kongresu v Ankari. Ecevit tako ostaja na vodilnem položaju stranke od njene ustanovitve leta 1985. Od skupno 1189 navzočih delegatov jih je Ecevita podprlo 963, medtem ko jih je 86 glasovalo za njegovo nasprotnico Semo Pikinsuta.

Rodila se je Mlada Slovenija

21. 04. 2001 00.00

Na slovensko politično prizorišče nekaj manj kot eno leto po nastanku matične stranke vstopa tudi podmladek Nove Slovenije (NSi). Na ustanovnem zboru v Ljubljani so mladi, podmladek nosi ime Mlada Slovenija (MSi), soglasno sprejeli statut in temeljno programsko listino, s katerima je že prej soglašala matična stranka, izvolili organe podmladka ter vodstvo z omejenim mandatom do predvidoma konca leta, ko bodo pripravili prvi redni volilni kongres. Za predsednika strankinega podmladka je bil soglasno izvoljen Jernej Pavlin, sicer edini kandidat za to funkcijo, ki je med drugim povedal, da hočejo biti programska in kadrovska gonilna sila stranke.

Priprave na majski kongres

03. 04. 2001 00.00

Socialdemokrati so pred majskim kongresom, ki bo pod geslom Ustvarjamo Slovenijo vrednot 19. maja v Celju, predstavili nekatere kongresne dokumente. V resoluciji so stranko opredelili kot stranko načelne politične sredine z dolgoročnim zavezništvom z Novo Slovenijo. Za SLS+SKD pa ugotavljajo, da je pristala na tranzicijski levici. Na kongresu bo približno 430 delegatov sprejelo novi statut stranke, hkrati pa izvolilo predsednika ter člane izvršilnega in nadzornega odbora SDS. Kot je na novinarski konferenci poudaril predsednik SDS Janez Janša, celjski kongres ne bo spreminjal sedanjega političnega programa stranke, ki je bil sprejet pred dvema letoma na kongresu v Portorožu. Po njegovih besedah je predkongresna razprava v stranki pokazala, da politični program ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko "načelne sredine" umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskoletnih spremembah v slovenskem političnem prostoru.

Milošević v priporu

02. 04. 2001 00.00

Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so v nedeljo zgodaj zjutraj po 26 urah upiranja aretirali in odpeljali v zapor. Med aretacijo je bilo iz vile na Dedinju slišati pet strelov. Streljala naj bi Miloševićeva hčerka Marija, "ki je bila pod stresom" in je očeta želela odvrniti od predaje. V streljanju ni bil nihče ranjen. Miloševićeva družina je po besedah notranjega ministra Dušana Mihajlovića ostala v rezidenci. Po besedah srbskega notranjega ministra, se je Milošević mirno predal zato, ker preiskovalnega postopka ni sprožilo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Milošević se bo zaenkrat zagovarjal le pred srbskim sodiščem, Mihajlović pa je zagotovil, da bodo proti Miloševiću vodili demokratičen postopek.

Odzivi na Miloševićevo aretacijo

01. 04. 2001 00.00

Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.

Novo vodstvo ljubljanske SDS

31. 03. 2001 00.00

Andrej Bručan, nekdanji minister za zdravstvo v Bajukovi vladi in vodja urgentne službe ljubljanskega Kliničnega centra, je novi predsednik mestnega odbora SDS Ljubljana. Na konferenci najmočnejšega strankinega občinskega odbora v državi so izvolili tudi 15-članski izvršilni odbor.

Se pripravlja aretacija na Miloševića?

30. 03. 2001 00.00

Vodja poslanske skupine Socialistične stranke Srbije (SPS) v srbskem parlamentu Branislav Ivković je danes na zasedanju srbskega parlamenta sporočil, da so pred hišo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića v beograjski mestni četrti Dedinje enote srbske policije. Po besedah poslanca nekega SPS naj bi policisti nameravali aretirati Miloševića. Poslanci SPS so zapustili srbski parlament in se napotili k Miloševićevi hiši. Pred njo naj bi bila poleg policijskih avtomobilov tudi vozila prve pomoči. Po poročanju ameriške televizijske mreže CNN pa je policija zaprla celotno območje.

Redni kongres SLS + SKD

03. 03. 2001 00.00

Po izvolitvi delovnih organov prvega rednega kongresa SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, ki zaseda v Murski Soboti, so delegati sprejeli kongresni poslovnik, nato pa so poslušali poročila o delu stranke v obdobju po združitvenem kongresu nekdanje ljudske stranke in krščanskih demokratov, ki sta jih poleg sedanjega predsednika SLS+SKD Franca Zagožna predstavila še predsednik glavnega odbora stranke in vodja njene poslanske skupine Janez Podobnik ter predsednik strankinega sveta Jože Zupančič. Vsi trije so pozvali delegate, naj prispevajo k enotnosti SLS+SKD, ki je nujna za ponovno krepitev stranke.

Prvi redni kongres SLS+SKD

03. 03. 2001 00.00

Po zapletih z delegatskimi akreditacijami se je z izvolitvijo delovnega predsedstva, ki ga vodi nekdanji kmetijski minister Ciril Smrkolj, danes v murskosoboškem kinu Park vendarle začelo zasedanje prvega rednega kongresa SLS+SKD Slovenske ljudske stranke (SLS+SKD), na katerem se je zbralo več kot 300 delegatov. Kot določa predlog dnevnega reda, naj bi kongres odločal o spremembah statuta stranke in programskih dokumentih, po predstavitvi kandidatnih list in kandidatov pa naj bi delegati prešli na volitve novih organov SLS+SKD, vključno s predsednikom in podpredsedniki stranke. Pred tem naj bi kongres obravnaval in nato sprejemal poročila, ki jih bosta poleg sedanjega predsednika SLS+SKD Franca Zagožna predstavila še predsednik glavnega odbora stranke in vodja njene poslanske skupine Janez Podobnik ter predsednik strankinega sveta Jože Zupančič.

Haider sprožil nov škandal

02. 03. 2001 00.00

Koroški deželni glavar Jörg Haider je vnovič povzročil škandal, tokrat z zmerljivko na račun vodje judovske skupnosti v Avstriji Ariela Muzicanta. Haiderja so obsodili predstavniki levičarskih strank, pa tudi koalicijske Ljudske stranke. Haider je že pred dnevi ozmerjal nemškega kanclerja Schröderja z zgubo, zunanjega ministra Fischerja s teroristom, francoskega predsednika Chiraca pa je primerjal s kurtizano, ki deli lekcije o morali.