konkurenčnost
Juri o usodi tira Koper - Divača
13. 06. 2001 00.00
Poslanec Aurelio Juri (ZLSD) je na ministra za promet ter za okolje in prostor, Jakoba Presečnika in Janeza Kopača, naslovil poslansko vprašanje o usodi drugega železniškega tira Koper - Divača. Če ta ne bo zgrajen v razmeroma kratkem času, kakor opozarjajo predstavniki Luke Koper in Slovenskih železnic ter drugi poznavalci blagovnih tokov na območju severnega Jadrana in srednje Evrope, pri tem pa omenjajo leto 2004 oziroma najdlje 2008, ga koprska Luka ne ob več potrebovala, ker se bo promet medtem preusmeril drugam in bo usoda pristanišča zapečatena, je med drugim zapisal.
Nova linija stavbnega pohištva
07. 06. 2001 00.00
Celjsko podjetje Mik, ki proizvaja stavbno pohištvo, je dopoldne na sedežu podjetja v Celju uradno odprlo najnovejšo računalniško vodeno proizvodno linijo za izdelavo stavbnega pohištva iz umetnih mas. Po besedah direktorja in lastnika Mika Francija Pliberška bo nova strojna oprema povečala konkurenčnost podjetja ter omogočila proizvodnjo izdelkov visoke kakovosti, hkrati pa se bo skrajšal dobavni rok.
Potrč o privatizaciji bank
01. 06. 2001 00.00
Pomembno je, da je program privatizacije obeh državnih bank, Nove ljubljanske banke (NLB) in Nove kreditne banke Maribor (NKBM), ki ga je včeraj potrdila vlada, "odprt" in da zagotavlja postopnost odločanja, hkrati pa je bil z njim dosežen sprejemljiv koalicijski dogovor, je poudaril vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč. Kot je dejal, program omogoča sodelovanje več strateških investitorjev, tudi domačih, predkupna pravica pa ni vsebina razpisa oz. ni vnaprej obljubljena. Ob tem je poslanec ZLSD Feri Horvat izrazil zadovoljstvo, ker so pri oblikovanju programa privatizacije dveh največjih slovenskih bank vendarle prevladali narodno-gospodarski interesi. Po njegovih besedah program upošteva zlasti "občutljivost" NLB kot pomembnega stebra domačega gospodarstva. "Potrebujemo konkurenčnost v bančništvu, potrebujemo močne banke, potrebujemo pa tudi vlečnega in ne trojanskega konja," pripominja Horvat.
Vlada bo privatizirala NLB in NKBM
01. 06. 2001 00.00
Vlada je na včerajšnji seji sprejela dopolnjen program privatizacije državnih bank - Nove ljubljanske banke in Nove kreditne banke Maribor. V obeh primerih bo obdržala kontrolni delež, zato deleži, ki jih država namerava ponuditi v odkup, ostajajo nespremenjeni. Poleg vladne četrtine naj bi ob koncu privatizacije imeli 15 odstotkov sedanji drugi delničarji, delničarji pripojenih hčerinskih bank 12 odstotkov, skladi in zavarovalnice 14 odstotkov, ključni investitorji pa bodo po predlogu konec marca leta 2002 tretjinski lastniki Nove ljubljanske banke.
Predstavitev ministrstva za gospodarstvo
09. 05. 2001 00.00
Ministrstvo za gospodarstvo danes gosti predstavnike diplomatskih misij za gospodarske zadeve iz 30 držav, ki imajo svoja predstavništva v Ljubljani, Zagrebu, Budimpešti in na Dunaju. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu, ki vodi področje odnosov s tujino, Renate Vitez želi ministrstvo omenjeno srečanje izkoristiti za posredovanje informacij o novi organizaciji ministrstva, povedati, da je vlada združila moči za dosego svojih gospodarskih ciljev, ter da je ministrstvo pri vseh instrumentih, ki jih bo uporabilo za uresničevanje svojih ciljev, odprto za sodelovanje. Vitezova je udeležencem srečanja še povedala, da si Slovenija prizadeva za uravnotežen razvoj, pripravlja pa tudi novo strategijo gospodarskega razvoja, ki bo vsebovala tako gospodarske kot tudi socialne in okoljske vidike razvoja.
EU se zavzema za model socialne družbe
30. 04. 2001 00.00
Ob prazniku dela se na dvodnevnem obisku v Sloveniji mudi generalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov Emilio Gabaglio. Evropska konfederacija, njena članica je tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, združuje skoraj 70 sindikalnih konfederacij iz več kot 30-ih evropskih držav.
Težave telekomunikacijskimi podjetji?
29. 04. 2001 00.00
Tri leta po padcu monopola na področju fiksne govorne telefonije se po mnenju strokovnjakov v telekomunikacijski panogi obeta val stečajev. Veliko podjetij je enostavno premajhnih, je v pogovoru za Welt am Sonntag povedal predstavnik svetovalnega podjetja Roland Berger. Kot ocenjuje, približno dve tretjini podjetij v sedanji obliki ne bo preživelo. "Bodisi se bodo združila z večjimi podjetji bodisi bodo preprosto zginila s trga," je dejal.
Elektrika na borzi
17. 04. 2001 00.00
Odprti trg z električno energijo je z današnjim dnem zaživel tudi neuradno, saj so mu nazdravili številni prihodnji udeleženci v tem poslu. Po zakonu se je sicer trg odprl že pred dvema dnevoma. Z današnjim dnem pa je uradno začela delovati tudi hčerinska družba Elektra Slovenije - Borzen, ki bo v prihodnje skrbela za organiziranje trga z električno energijo. Borzen bo po besedah državnega podsekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Roberta Goloba na transparenten in javen način predstavljal delovanje trga električne energije, hkrati pa lahko v prihodnosti postane tudi pomemben regionalni igralec. Z Golobom se je strinjal tudi direktor Borzena Gorazd Skubic, ki je ob tem dodal, da smo v Sloveniji končno dočakali dan, ko je "elektrika blago postala." Hkrati pa je slišati očitke, da smo ta dan dočakali nepripravljeni.
Konkurenčnost slovenskih podjetij se izboljšuje
04. 04. 2001 00.00
Slovenska industrijska in storitvena podjetja so konec leta 2000 ocenjevala, da se je njihova konkurenčnost do podjetij na trgih Evropske unije, Cefte in Hrvaške v primerjavi s prejšnjimi obdobji nekoliko izboljšala. Najbolj opazne so bile spremembe v primerjavi s konkurenti iz EU, ugotavljajo v Službi za konjunkturo in ekonomsko politiko (SKEP) pri Gospodarski zbornici Slovenije. Kljub temu pa povprečne zaznave konkurenčnosti slovenskega gospodarstva do tujih trgov za vse obdobje med letoma 1995 in 2000, ocenjevanje prek 22 faktorjev konkurenčnosti, ostajajo relativno visoko negativne.
Ocenili alkoholne pijače
30. 03. 2001 00.00
V senci mednarodnega ocenjevanja vin se je včeraj končalo tudi "Mednarodno ocenjevanje alkoholnih pijač 2001". Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali predsednik prof. dr. Janez Hribar in člani: Ljuba Obreza, dipl. ing., docent dr. Andrej Plestenjak, Mitja Sartori, dipl. ing ter dr. Marjan Simčič, je ocenila 18 vzorcev iz Bosne in Hercegovine, Francije, Hrvaške, Južno Afriške republike, Slovaške in Slovenije.
Končan vrh v Stockholmu
24. 03. 2001 00.00
S sporočilom, da Evropska unija polno zaupa v svoj gospodarski potencial ter da je odločena zdržati pritiske globalnega gospodarskega upočasnjevanja in okrepiti lastno konkurenčnost, se je danes v Stockholmu končalo dvodnevno vrhunsko zasedanje petnajsterice. Ob gospodarski strategiji so voditelje dva dni zaposlovale tudi zunanjepolitične teme, predvsem napete razmere v Makedoniji in odnosi z Rusijo, izognili pa se niso tudi krizi, v katero je zaradi slinavke in parkljevke zašlo evropsko kmetijstvo.
V NEK pripravljeni na trg
19. 03. 2001 00.00
Nuklearna bo kilovatno uro električne energije prodajala po šest tolarjev in pol. Takšna cena zagotavlja varno poslovanje, saj vključuje vse obveznosti podjetja, trdi direktor NEK Stane Rožman.
Kdo se v Srbiji boji Mercatorja
05. 03. 2001 00.00
Po napovedi ljubljanske trgovske družbe Mercator, da bo v Srbiji zgradila nekaj hipermarketov, je v beograjskem tisku zaslediti prva opozorila, da bi bilo odpiranje trgovin velikih tujih trgovskih verig "skrajno tvegano". Srbski minister za trgovino in turizem Slobodan Milosavljević se strinja, da utegnejo biti hipermarketi pogubni za male trgovce, vendar hkrati poudarja, da vseeno prinašajo bolj kakovostno ponudbo, nižje cene in povečujejo konkurenčnost.
Schumacher ogroža tekmece
04. 02. 2001 00.00
Mesec dni pred začetkom nove sezone svetovnega prvenstva formule 1 je svetovni prvak Michael Schumacher svojim tekmecem pokazal, da je najresnejši kandidat za ponovitev uspeha. Schumacher je z novim Ferrarijevim dirkalnikom na testni stezi italijanske tovarne v Fioranu ob koncu tedna nenehno izboljševal svoje čase, nazadnje pa dosegel še rekord, saj je kot prvi trikilometrsko stezo prevozil v manj kot 59 sekundah.
De Juan končal obisk
03. 02. 2001 00.00
Svoj obisk v Sloveniji je končal priznani finančni strokovnjak Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Aristobulo de Juan. Z ministrom za finance Antonom Ropom in pristojnimi delovnimi skupinami, v katerih so tudi predstavniki Nove ljubljanske banke (NLB) in Nove kreditne banke Maribor (NKBM) ter Banke Slovenije, se je pogovarjal o privatizaciji obeh državnih bank, v okviru tridnevnega obiska pa se je včeraj sestal tudi s premierom Janezom Drnovškom. De Juan je na današnji novinarski konferenci dejal, da mora Slovenija čim hitreje privatizirati državni banki, s čimer bo dosegla večjo moč in konkurenčnost bančnega sistema, obenem pa bo s prodajo zmanjšala javni dolg.
Corus bo odpuščal delavce
02. 02. 2001 00.00
Angleško-nizozemska železarska družba Corus je v četrtek napovedala, da bo v skladu s programom prestrukturiranja v naslednjih dveh letih zaprla nekatere tovarne in odpustila 6050 delavcev oz. skoraj petino zaposlenih, ob tem pa za 20 odstotkov zmanjšala proizvodnjo. Tako naj bi do konca leta 2003 prihranili 180 milijonov funtov letno. Po besedah predsednika uprave Briana Moffa bo z omenjenim ukrepom družba bistveno izboljšala svojo konkurenčnost ter zagotovila prihodnost svojim zaposlenim, kupcem in delničarjem. Program prestrukturiranja predvideva, da se bo proizvodnja v Veliki Britaniji zmanjšala za tri tone letno. Sicer pa vodilni v podjetju menijo, da je nastali položaj posledica visokega tečaja funta in slabših pogojev menjave, poleg tega pa so izgubili nekatere tradicionalne trge. Položaj v podjetju, ki je leta 1999 nastalo z združitvijo British Steela in nizozemske družbe Royal Hoogovens NV, je lani dodatno zapletel nenaden odstop dveh članov uprave.
Sproščanje trgovine z ribami
24. 01. 2001 00.00
Slovenija je neto uvoznica rib in ribiških izdelkov. Če po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posamezni prebivalec na leto poje v povprečju pet kilogramov rib, to pomeni na državni ravni letno porabo v višini 10.000 ton. Pri lastni letni proizvodnji približno 4000 ton, od katerih je polovica namenjena izvozu, to pomeni v povprečju 8000 ton uvoza na leto. Pogajanja o nadaljnji sprostitvi trgovine z ribami in ribiškimi izdelki med Slovenijo in Evropsko unijo, ki so potekala lani, so bila uspešno sklenjena 28. novembra 2000 v Bruslju, veljati pa bodo začela, ko bosta opravljena postopka verifikacije tako na slovenski kot tudi na evropski strani, oziroma po objavi v obeh uradnih listih. Poročilo o končanih pogajanjih o nadaljnji liberalizaciji trgovine z ribiškimi proizvodi je ministrskemu kabinetu predstavil kmetijski minister Franc But na prvi seji vlade v tem letu, 4. januarja. Vlada je poročilo potrdila.
Okrogla miza o prihodnosti Skupine Telekom
12. 01. 2001 00.00
V prostorih GZS je potekala okrogla miza z naslovom Skupina Telekom: včeraj, danes, jutri, udeležili pa so se je predstavniki Telekoma, vlade, gospodarstva in univerze. Ugotovljeno je bilo, da se razvitost informacijske in telekomunikacijske infrastrukture v Sloveniji že približuje ravni razvitih evropskih držav, dodatno spodbudo pa naj bi prinesla tudi liberalizacija tržišča in vstop konkurence na slovenski telekomunikacijski trg. Skupina Telekom je na to po besedah večine udeležencev tako tehnološko kot organizacijsko dobro pripravljena, s privatizacijo pa ne gre hiteti, vsaj ne pred spremembo obstoječih cenovnih razmerij v fiksni telefoniji, ki so zaenkrat še pod vladnim nadzorom. Tako vodstvo skupine Telekom, državni sekretar za telekomunikacije Tomaž Kalin pa je pojasnil, da bo vlada že 11. 1. obravnavala predlog novega zakona o telekomunikacijah, ki bo določil pravila igre na liberaliziranem trgu. Najkasneje v treh mesecih po sprejetju zakona, ki naj bi bil sprejet najkasneje februarja, bo ustanovljena agencija za telekomunikacije, katere direktorja in namestnika naj bi, kot predvideva zakonski predlog, imenovala vlada.
Drnovšek o plačni politiki
08. 01. 2001 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek je v stališču do aktualnih vprašanj plačne politike na spletnih straneh vlade povedal, da poizkuša vlada v okviru prizadevanj za čimbolj uravnotežene javne finance v pogajanjih s socialnimi partnerji, predvsem sindikati, zagotoviti zmerno, vzdržno rast plač. Pri tem se tudi tokrat, kot že večkrat poprej, sooča z dvema, med sabo nasprotujočima si pristopoma do plačne politike.
Dogovor o načinu usklajevanja plač
22. 12. 2000 00.00
Minister za delo, družino in socialne zadeve ter vodja vladne pogajalske skupine Vlado Dimovski je s predstavniki devetih sindikatov negospodarstva danes podpisal dogovor o načinu usklajevanja plač za zaposlene v javnem sektorju v letu 2001. Z dogovorom, ki so ga socialni partnerji parafirali že v sredo, so določili način usklajevanja izhodiščnih plač in osnov za določanje plač v prihodnjem letu.
Poljska posodablja pristanišča
16. 12. 2000 00.00
Poljska vlada je s Svetovno banko podpisala sporazum o najemu posojila v višini 38,5 milijona dolarjev, ki bo namenjeno posodobitvi luke Szczecin-Swinoujscie na severozahodu Poljske. Namen posojila je spodbuditi konkurenčnost luke Szczecin, ki leži 50 kilometrov od izliva reke Odre v Baltsko morje pri Swinoujscie. Prvi del najnovejšega posojila v višini 27,5 milijona dolarjev bo namenjen izboljšavi povezave med Szczecinom in luko Swinoujscie. Z drugim delom posojila v višini enajst milijonov dolarjev pa naj bi financirali posodobitev privezov in prostorov za tovor.
Vlada o javnih financah
14. 12. 2000 00.00
Na današnji seji se je vlada lotila tudi reševanja javnih financ. Ker proračuna za naslednje leto zaradi menjavanja vlad ni, delovanju države v prvih mesecih novega leta grozi kolaps. Ministrstvo za finance je zato pripravilo spremembe zakona o javnih financah, kar bo podlaga za začasno financiranje proračuna.
Duma za ohranitev postaje Mir
25. 11. 2000 00.00
Ruska duma je na današnjem plenarnem zasedanju z 262 glasovi sprejela osnutek odredbe o nujnosti ohranitve orbitalnega znanstveno-raziskovalnega kompleksa Mir. Odredbo je predlagal poslanec Vladimir Žirinovski. Prenehanju delovanja postaje Mir nasprotujejo tudi mnogi drugi poslanci, med njimi trije nekdanji kozmonavti. Med prvim presojanjem je duma danes odredbo zavrnila. "Za" je glasovalo le 196 poslancev. Za sprejetje odredbe je bilo potrebnih najmanj 226 glasov. V odredbi so izrazili "globoko zaskrbljenost" nad katastrofalnim položajem orbitalnega kompleksa Mir. Poslanci menijo, da se postaji Mir še ni iztekla življenjska doba in da jo lahko uporabijo kot glavni element sistema vseobsegajočega nadzora, ki bi države sveta zaščitil pred velikimi naravnimi in tehnološkimi nesrečami.
Nov razvojno-tehnološki center
24. 11. 2000 00.00
Idrijsko podjetje Rotos, ki se ukvarja s proizvodnjo ventilacije in prezračevanja v okviru družbe IMP TIO, in spodnjeidrijska Rotomatika, ki izdeluje elektromotorje pod okriljem slovenske korporacije Holding Hidria, sta ustanovili družbo Rovent in načrtujeta gradnjo novega razvojno-tehnološkega centra.
Pivovarna Union prevzela Fructal
23. 11. 2000 00.00
Glede na zelo intenzivno trgovanje z delnicami Fructala v preteklem tednu je bilo pričakovati, da bo končno znano, kdo bo novi večinski lastnik Fructala. Najresnejši kandidat je bila seveda Pivovarna Union, ki je imela že v avgustu skoraj 20% lastniški delež. Upravi obeh podjetij se o prevzemu nista mogli dogovoriti, Fructal pa je bil v celotnem postopku do Pivovarne Union sovražno razpoložen, kar je prevzem dokaj otežilo.
Razvojne priložnosti Savinjske doline
14. 11. 2000 00.00
Člani Kluba podjetnikov Zlatorog Celje so na včerajšnjem srečanju poudarili, da mora biti regionalni razvojni program za savinjsko statistično regijo sprejet do junija prihodnje leto. Regionalna razvojna agencija je namreč že naročila njegovo izdelavo, predlog programa pa je celjskim podjetnikom sinoči predstavil direktor Centra za mednarodno konkurenčnost Vlado Dimovski. Dimovski je poudaril, da so v programu, ki je izrazito teoretično naravnan, ugotovili, da je nujno potrebna harmonizacija celjske regije z osrednjeslovensko regijo. Harmonizacija pa je potrebna tudi znotraj same savinjske regije, saj je ta precej raznolika.
Pozitivna ocena o napredku
08. 11. 2000 00.00
Evropska komisija je predstavila tretje poročilo o pripravljenosti kandidatk za članstvo v EU. Objavila je tudi načrt poteka pogajanj, ki naj bi se končala do konca leta 2002. Prve kandidatke naj bi tako postale članice leta 2004. Glede Slovenije je poročilo pozitivno, opozarja pa na nekatere, večinoma že znane zaostanke.
Posojilo madžarski družbi MOL
27. 10. 2000 00.00
Evropska investicijska banka (EIB) je podpisala pogodbo za odobritev 100 milijonov evrov prve tranše od 200 milijonov evrov vrednega posojila, ki ga je uprava EIB odobrila madžarski naftni in plinski družbi MOL (Magyar Olaj-es Gazipari Rt). S pomočjo posojila bo družba MOL modernizirala infrastrukturo naftnih in plinskih tovarn in omrežij po vsej Madžarski. Podpredsednik EIB Wolfgang Roth je dejal, da je to že drugo posojilo EIB, namenjeno temu zasebnemu madžarskemu podjetju, ki mu tako pomagajo pri razvoju. Evropska investicijska banka pomaga industriji v Srednji Evropi, da bi ta izboljšala konkurenčnost in učinkovitost v smislu pričakovanja vstopa v Evropsko unijo, da bi povečala regionalno povezovanje in kljubovala pritiskom trga ter liberalizaciji tega sektorja. EIB stalno povečuje posojila desetim državam Srednje Evrope, ki se pripravljajo na vstop v EU. Od leta 1990 je EU tako za projekte zasebnega in javnega sektorja na Madžarskem namenila posojila v višini 1,6 milijarde evrov.
Faktorji zaposlovanja v Sloveniji
22. 10. 2000 00.00
Analiza slovenskega trga dela, ki je bila opravljena za potrebe Strategije gospodarskega razvoja Slovenije, je pokazala, da je bil v 90. letih vpliv enakih faktorjev na zaposlenost v industriji in ostalem delu gospodarstva ne le različno močan, pač pa pri deviznem tečaju in investicijah tudi z različnim predznakom.
Predsednik GZS na zasedanju Eurochambers
13. 10. 2000 00.00
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Jožko Čuk se bo od 18. do 20. oktobra 2000 v Berlinu udeležil osmega kongresa Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres). Predsednik Čuk bo na odboru zbornic držav kandidatk spregovoril o vlogi GZS v procesu približevanja Slovenije Evropski uniji, uresničevanju ekonomskega dela Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo in o vlogi zbornice v pogojih digitalne ekonomije. Poročal bo tudi o uresničevanju vloge GZS v ekonomsko-socialnem dialogu, k čemur se je posebej zavezalo 34 evropskih nacionalnih zbornic s podpisom evropske zbornične listine. Na treh kongresnih forumih bodo med drugim razpravljali o vprašanjih, kot so rast podjetja v pogojih globalizacije, vpliv širitve Evropske unije, konkurenčnost v Evropi, nova ekonomija, so sporočili iz GZS. Za Slovenijo in njeno gospodarstvo je posebno priznanje, da bo na otvoritvi kongresa poleg predsednika Zvezne republike Nemčije, Johannesa Raua, govoril tudi predsednik Republike Slovenije, Milan Kučan. Eurochambres prek nacionalnih zborničnih organizacij povezuje več kot 1300 evropskih zbornic za trgovino in industrijo. Gospodarska zbornica Slovenije je njegova članica od leta 1995. To vplivno zbornično združenje s sedežem v Bruslju predstavlja mrežo več kot 14 milijonov podjetij, od katerih je več kot 95 odstotkov malih in srednjih podjetij. Eurochambres je priznan partner Sveta EU, Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Ekonomsko-socialnega komiteja EU pri zastopanju interesov gospodarstva. V njegovih odborih in komisijah sodelujejo strokovnjaki in vodilni poslovneži iz vse Evrope. Združenje koordinira tudi številne projekte, ki so namenjeni dvigu kvalitete zborničnih storitev v njegovem celotnem omrežju. Predsednik GZS Čuk se bo ob tej priložnosti sestal tudi s predstavniki nemških zbornic, pogovarjali pa naj bi se o možnostih razširitve ekonomskega sodelovanja tudi z drugimi nemškimi regijami, saj Slovenija sedaj pretežno sodeljuje le z Bavarsko in Baden-Württenbergom. Čuk se bo srečal tudi s predstavniki Konfederacije nemških delodajalcev (BDA), še dodajajo iz GZS.