konvencija
Svetovni dan varstva mokrišč
02. 02. 2001 00.00
"Svet mokrišč - svet, ki ga odkrivamo" je moto letošnjega svetovnega dneva varstva mokrišč, ki poteka vsako leto 2. februarja, ob obletnici podpisa konvencijo o mokriščih. Letos poteka 30 let od podpisa t. i. Ramsarske konvencije, ki je začela veljati leta 1975, podpisalo pa jo je 18 predstavnikov držav v iranskem mestu Ramsar na obali Kaspijskega morja. Države pogodbenice so se obvezale izvajati takšno politiko razvoja, ki ne bo ogrožala obstoja mokrišč, ampak bo zagotovila njihovo smotrno rabo in varstvo ter trajnostno ohranjala biotsko raznovrstnost in številne funkcije vseh mokrišč, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.
Usoda sečoveljskih solin
09. 01. 2001 00.00
O usodi gospodarske dejavnosti solinarstva in ohranitvi krajinskega parka Sečoveljske soline, ki so opredeljene kot ramsarska lokaliteta, so se na problemski konferenci in okrogli mizi v prostorih podjetja Soline soočili predvsem predstavniki pristojnih ministrstev, lokalnih skupnosti ter podjetij Droga in Soline, slednji kot uporabnika območja, ki je v lasti države. Ključni korak v ohranitvi solinarstva in solin je pogodba o skrbništvu in vladna obravnava uredbe o podelitvi koncesije, ki bo določala obveznosti in naloge koncesionarja ter vire financiranja za ohranitev krajinskega parka Sečoveljske soline.
Mednarodni dan biotske raznovrstnosti
29. 12. 2000 00.00
29. december je UNEP (Program združenih narodov za okolje) razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Na ta dan leta 1993 je začela veljati konvencija o biološki raznovrstnosti. Od prihodnjega leta naprej pa bomo kot mednarodni dan biotske raznovrstnosti obeleževali 22. maj. Na ta datum je bil namreč dosežen dogovor o dokončnem besedilu konvencije, so sporočili iz ministrstva za okolje in prostor (MOP).
Ženske se lahko pritožijo tudi pri ZN
26. 12. 2000 00.00
Ženske se lahko poslej neposredno pritožijo pri Združenih narodih zaradi diskriminacije, spolne zlorabe in drugih kršitev Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1981, je izjavil tiskovni predstavnik ZN Fred Eckhard. Konvencija o odpravi diskriminacije žensk prepoveduje vse oblike zlorabe žensk in zanje zahteva enake pravice v političnem in javnem življenju kot za moške. Konvencija doslej ni omogočala, da bi se ženske neposredno obrnile na ZN, če niso uspele doseči pravice v svojih državah. Minuli petek pa je v veljavo stopil protokol, ki ženskam omogoča, da kot posameznice ali v skupini vložijo tožbe zaradi kršenja njihovih pravic. Na podlagi določil protokola se lahko ženske izognejo pravosodnim organom v svoji državi in tožbe vložijo neposredno pri ZN, vendar pa države niso obvezane, da sporočijo ZN podatke o posameznih primerih. Protokol je že ratificiralo 13 držav - Avstrija, Bangladeš, Bolivija, Danska, Francija, Irska, Italija, Mali, Namibija, Nova Zelandija, Senegal, Slovaška in Tajska - medtem ko ga je podpisalo 62 držav. ZDA so edina industrializirana država, ki omenjene konvencije ni ratificirala.
Poljska ratificirala evropski konvenciji
20. 12. 2000 00.00
Poljska je ratificirala evropski konvenciji o zaščiti manjšin ter o pranju denarja. Poljska v prvem dokumentu priznava za narodne manjšine vse tiste manjšine, ki "živijo na območju Poljske in katerih pripadniki so poljski državljani". Kot je danes sporočil tiskovni predstavnik Sveta Evrope (SE), je ratifikacijske listine na sedežu te organizacije predal stalni predstavnik Poljske pri SE Marcin Rybicki. Evropska konvencija o zaščiti manjšin zagotavlja narodnim manjšinam predvsem enakopravnost pred zakonom.
Konferenca ZN o organiziranem kriminalu
12. 12. 2000 00.00
Na štiridnevni konferenci v organizaciji Združenih narodov, ki se je danes začela v Palermu, je v prvem delu konference, ki se je začela z minuto tišine v spomin na žrtve mafije, spregovoril tudi italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi, ki je opozoril, da novi dosežki tehnologije ne bi smeli služiti kriminalnim namenom, zato je treba sprejeti ustrezne zakone in varnostne ukrepe. Italijanski pravosodni minister Piero Fassino je poudaril, da je Palermo simbol boja državnih organov proti mafiji in napovedal, da bodo 25 odstotkov sredstev, ki bodo na podlagi nove konvencije zaplenjena podjetjem in združbam, ki se ukvarjajo z mednarodnim kriminalom, namenili ZN.
Bizjak v Palermu
12. 12. 2000 00.00
Pravosodni minister Ivan Bizjak se danes udeležuje mednarodne konference o boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki bo do petka, 15. decembra potekala v Palermu. Bizjak bo ob tej priložnosti podpisal tudi konvencijo ZN o boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki bo za podpis odprta od danes.
Bizjak odhaja v Palermo
11. 12. 2000 00.00
Pravosodni minister Ivan Bizjak se bo udeležil mednarodne konference o boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki bo od 12. do 15. decembra potekala v Palermu. Bizjak bo ob tej priložnosti podpisal tudi konvencijo ZN o boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki bo za podpis odprta od 12. decembra.
Razglašena listina EU o pravicah
07. 12. 2000 00.00
Z razglasitvijo listine EU o temeljnih človekovih pravicah se je v Nici uradno začelo vrhunsko zasedanje petnajsterice. Listina je prvi dokument, ki integralno opredeljuje temeljne pravice in svoboščine državljanov EU, vendar njen status ostaja zgolj na ravni politične deklaracije, saj kljub pritisku Evropskega parlamenta in Evropske komisije članice niso dosegle soglasja, da bi postala pravno zavezujoča. Listino so v Nici slovesno podpisali predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine, predsednik Evropske komisije Romano Prodi in, v imenu predsedstva EU, francoski zunanji minister Hubert Vedrine. Listina v 54 členih razčlenjuje šest osnovnih temeljnih vrednot: dostojanstvo, svoboščine, enakopravnost, solidarnost, državljanstvo in načela pravičnega sodstva. Poleg klasičnih civilnih in političnih pravic opredeljuje še temeljne ekonomske in socialne pravice in zajema vprašanja določenih pravic, ki jih odpira razvoj novih tehnologij.
Konvencija o prepovedi otroškega dela
19. 11. 2000 00.00
Konvencija o prepovedi najhujših oblik izkoriščanja dela otrok je danes stopila v veljavo. Konvencijo, ki so jo junija 1999 sprejeli v okviru Mednarodne organizacije za delo (ILO), je ratificiralo 49 držav od 175 držav članic te organizacije, so sporočili s sedeža ILO v Ženevi.
50 let konvencije o človekovih pravicah
02. 11. 2000 00.00
V Rimu bodo jutri slovesno obeležili 50. obletnico Evropske konvencije o človekovih pravicah Sveta Evrope. Ob tej priložnosti bo v italijanski prestolnici dvodnevni ministrski sestanek, namenjen krepitvi zaščite človekovih pravic v Evropi. Prihod v Rim je napovedala večina notranjih oz. zunanjih ministrov 41 držav članic Sveta Evrope, podpisnic konvencije, med njimi bo tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle, poleg njih pa še Kanada in Mehika. Na sestanku v Rimu naj bi države članice podpisale tudi Protokol št. 12 konvencije, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo. Evropska konvencija o človekovih pravicah, razglašena 4. novembra 1950, v veljavo pa je stopila 3. septembra 1953, je eden najpomembnejših dokumentov SE, ki določa in ščiti neodtujljive temeljne človekove pravice, kot so pravica do življenja, svobode, varnosti, spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, svobode izražanja misli, vesti in veroizpovedi ter pravica do mirnega zbiranja in združevanja.
Podpisan protokol o prometu k Alpski konvenciji
31. 10. 2000 00.00
Zadnji dan 6. Alpske konference so ministri za okolje osmih alpskih držav podpisali protokol o prometu k Alpski konvenciji, v katerem se zavzemajo proti gradnji novih tranzitnih cest čez Alpe.
Rutelli kandidat Oljke za premiera
21. 10. 2000 00.00
Italijanska levosredinska vladajoča koalicija Oljka je danes na konvenciji v Milanu tudi uradno potrdila rimskega župana Francesca Rutellija kot kandidata Oljke za premiera na prihodnjih volitvah. Konvencije se je udeležilo približno 2000 članov strank koalicije, med njimi so bili ministri sedanje italijanske vlade, voditelji strank ter sedanji in prejšnji premier Giuliano Amato in Massimo D'Alema.
Izdelana Listina o temeljnih pravicah
16. 10. 2000 00.00
Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je zadovoljno z izdelavo Listine o temeljnih pravicah, ki so jo na delovnem srečanju v francoskem Biarritzu 13. in 14. oktobra obravnavali voditelji držav EU. Dokument bo v okviru Unije obravnaval področje človekovih pravic, poleg državljanskih in političnih pravic pa bodo vključene tudi socialne in ekonomske pravice ter pravice s področja zasebnosti, bioetike in varovanja okolja. MZZ opozarja tudi na pomen in dosežke Sveta Evrope, katerega delovanje je posvečeno varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Uveljavitev konvencije o otrokovih pravicah
09. 10. 2000 00.00
Forum staršev za otrokove pravice, ki deluje znotraj Helsinškega monitorja Slovenije (HMS), se zavzema za uveljavitev konvencije o otrokovih pravicah, ki naj bi jo slovenski šolski sistem kršil. Konvencija o otrokovih pravicah omogoča in tudi zahteva, da jo v državah podpisnicah uporabljajo neposredno ne glede na stanje v domači zakonodaji, je poudarila predsednica HMS Neva Miklavčič Predan. Po njeni oceni je slovenski šolski sistem namreč neustrezen, saj zanemarja dejanske potrebe in zmogljivosti otrok ter odraščajoče mladine in jih potiska v malodušje. Vzgoja otrok in razvoj čustvene inteligence pa nimata prostora v sedanjem liberalnem šolskem sistemu. Forum staršev se tako zavzema za odpravo točkovnega sistema in eksternega preverjanja znanja iz osnovnih šol.
Prepoved diskriminacije je človekova pravica
27. 09. 2000 00.00
Odbor ministrov pri Svetu Evrope je danes v Strasbourgu sprejel protokol Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki prepoveduje vsakršno obliko diskriminacije. Protokol bo 41 držav članic SE začelo podpisovati na konference evropskih ministrov za človekove pravice, ki bo 4. novembra v Rimu, so sporočili iz Sveta Evrope. Protokol št. 12 govori o tem, da ne sme biti nihče izpostavljen kakršnikoli obliki diskriminacije s strani javnih oblasti, niti iz kakršnegakoli razloga.
Strategija biotske raznovrstnosti
26. 09. 2000 00.00
Ministrstvo za okolje in prostor je v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje obrambnega ministrstva na Igu pripravilo drugo delavnico za pripravo strategije biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti, ki je namenjena predstavnikom vladnih sektorjev in gospodarskih združenj. Cilji tokratne delavnice so predstavitev izhodišč in koncepta strategije, pregled potencialnih sektorskih vizij, izmenjava mnenj in izkušenj glede ohranjanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti ter zbiranje informacij glede predlaganega pristopa k reševanju zahtev konvencije o biološki raznovrstnosti.
Konvencija SDS v Bledu
16. 09. 2000 00.00
Po kongresu prejšnji teden v Murski Soboti, kjer so socialdemokrati potrdili program stranke, so danes na Bledu tudi uradno potrdili kandidate za oktobrske državnozborske volitve. Soglasno so potrdili vseh 86
Svetovni dan zaščite ozonske plasti
16. 09. 2000 00.00
16. septembra je mednarodni dan zaščite ozonske plasti, ki ga je leta 1987 izbrala Generalna skupščina OZN za počastitev obletnice podpisa Montrealske konvencije, s katero je predpisana stopnja omejevanja proizvodnje in uporabe ozonu nevarnih snovi. Konvencija je bila kasneje dopolnjena z amandmaji, ki so ukrepe še poostrili.
V SDS potrdili kandidatno listo
16. 09. 2000 00.00
Na sinočnji seji sveta Socialdemokratske stranke (SDS) so potrdili kandidatno listo stranke za jesenske volitve. Kot je sicer pred njeno potrditvijo prvak stranke Janez Janša včeraj povedal novinarjem, bo SDS kandidirala v vseh osmih volilnih enotah. Člani sveta so se odločali tudi o sporazumu Koalicija Slovenija, ki predvideva zavezništvo med SDS in Novo Slovenijo - krščansko ljudsko stranko, in ga potrdili.
Končan kongres LDS
09. 09. 2000 00.00
S potrditvijo volilnega programa se je v Cankarjevem domu sklenil dvodnevni kongres Liberalne demokracije Slovenije (LDS), ki mu je ob 16. uri sledila volilna konvencija, na kateri so se prvič predstavili kandidatke in kandidati LDS za oktobrske parlamentarne volitve. Osnovno izhodišče volilnega programa LDS je, da je konec tranzicije, prehodnega obdobja, tekme z drugimi državami kandidatkami za vstop v EU, ter da je potrebna nova razvojna strategija. Ključna politična cilja LDS ostajata vključujoča družba in odprta država, ključni elementi za dosego teh ciljev pa so znanje, informacijska infrastruktura in solidarnost. LDS bo na letošnjih volitvah volivke in volivce nagovorila s sporočilom "Slovenija gre naprej!". Na volilni konvenciji LDS so se predstavili vsi kandidati in kandidatke stranke za letošnje parlamentarne volitve. Poleg predsednika stranke Janeza Drnovška kandidirajo skoraj vsi dosedanji poslanci stranke in večina nekdanjih ministrov. Poleg Mirka Bandlja, Slavka Gabra, Boruta Šukljeta, Dimitrija Rupla, Pavla Gantarja, Jožefa Školča, Igorja Bavčarja in Toneta Ropa je prvič na kandidatni listi LDS tudi Mitja Gaspari, in sicer kot nestrankarski kandidat. Med kandidati LDS za poslance je novinec tudi generalni sekretar stranke Gregor Golobič. Kot omenjeno, kandidirajo vsi dosedanji poslanci LDS, razen Jožefa Zimška, pa tudi neodvisni poslanec Ciril Pucko.
Programski kongres LDS
07. 09. 2000 00.00
Zadnji vikend pred začetkom volilne kampanje, bo jutri in pojutrišnjem v ljubljanskem Cankarjevem domu programski kongres Liberalne demokracije Slovenije (LDS). V soboto popoldne bo sledila konvencija, na kateri se bodo predstavili kandidatke in kandidati stranke na oktobrskih parlamentarnih volitvah. O programu, s katerim bo LDS nastopila na volitvah, je na današnji novinarski konferenci spregovoril generalni sekretar stranke Gregor Golobič. Izključni temelj koalicijskega povezovanja LDS po volitvah bo programske narave, zato bo tudi kongres, na katerem bodo javnosti in drugim političnim strankam predstavili novosti v programu, programski. Sicer pa dokument pomeni velik preskok v vsebinskih načrtovanjih stranke, njegovo izhodišče je, da je konec tranzicije
Začetek nacionalne konvencije demokratov
15. 08. 2000 00.00
V Los Angelesu se je sinoči začela 43. nacionalna konvencija ameriške demokratske stranke, na kateri naj bi 5000 delegatov za predsedniškega kandidata stranke na ameriških volitvah uradno potrdilo Ala Gora. Vrhunec prvega dne konvencije je bil poslovilni govor dosedanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je poudaril zasluge podpredsednika Gora, njun osemletni mandat v Beli hiši pa ocenil kot pozitivnega. Clinton je pred navdušeno množico v dvorani Staples centra Gora označil kot človeka, ki je najbolj primeren, da kot njegov naslednik zagotovi blaginjo, napredek in mir. Pred Clintonom je na konvenciji nastopila tudi prva dama ZDA Hillary Clinton, ki je prišla na oder ob spremljavi melodije Franka Sinatre "New York, New York", kar je v skladu z njeno kandidaturo za zvezno senatorko iz države New York. Tudi Hillary je navzoče in volivce pozvala, naj volijo za Gora, ki bo svoj vrhunec konvencije doživel v četrtek, ko bo po uradni razglasitvi za kandidata opravil govor z upanjem, da mu bo uspelo ujeti republikanskega kandidata Georga Busha, ki še vedno vodi v javnomnenjskih raziskavah. V sredo naj bi imel svoj nastopni govor tudi podpredsedniški kandidat demokratov, senator iz Connecticuta Joseph Lieberman.
<TABLE align="right" border="0" cellPadding="3" cellSpacing="3"><TBODY><TR><TD width="136"><FONT face="Verdana, Arial, Helvetica, sans-serif" size="2"><DIV class="slike"> <img src=/image_server/svet/1000411_S.jpg ><br><DIV class="naslovSlike"><SMALL>Moreb
14. 08. 2000 00.00
Jutri se bo v Los Angelesu začela nacionalna konvencija demokratske stranke, na kateri bodo potrdili predsedniško kandidaturo Ala Gora za novembrske volitve v Združenih državah. Konvencije se bo udeležilo več kot 4000 delegatov iz vseh zveznih držav, dogajanje pa bo spremljalo tudi 20 tisoč domačih in tujih gostov. V centru Staples, kjer se bodo jutri zbrali demokratski delegati, potekajo še zadnje priprave na jutrišnje zborovanje. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah je republikanski kandidat Bush med ljudmi bolj priljubljen. Ali bo ameriška javnost v prihodnosti bolj naklonjena kandidatu Goru je odvisno prav od demokratske konvencije.
Poziv hackerjem, naj se pridružijo Pentagonu
05. 08. 2000 10.59
Največja konvencija hekerjev se je v ameriškem Las Vegasu začela s ponudbo najvišjih predstavnikov ameriške vojske, da bi se svetovna elita računalniških vandalov zaposlila pri vojski in branila državo pred računalniškimi napadi tujih vlad.
Bush mlajši republikancem obljublja Belo hišo
04. 08. 2000 10.55
Republikanski guverner Teksasa George W. Bush mlajši je bil na konvenciji Republikanske stranke v Philadelphiji sinoči slovesno imenovan za kandidata svoje stranke na predsedniških volitvah v ZDA 7. novembra. Kandidat za podpredsednika je Dick Cheney.
Slovenija poroča pred Odborom ZN
03. 08. 2000 19.57
Na 57. zasedanju Odbora ZN za odpravo rasne diskriminaciji, ki od 31. julija do 5. avgusta poteka v Ženevi, je Slovenija predstavila začetno in periodično poročilo o uresničevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, je sporočila slovenska misija pri ZN v Ženevi.
Zaključen prvi dan konvencije
01. 08. 2000 13.28
Prvi dan nacionalne konvencije ameriške Republikanske stranke v Philadelphiji so delegacije 50 ameriških zveznih držav in šestih prekomorskih območij začele s tradicionalnim glasovanjem za kandidata stranke na novembrskih predsedniških volitvah, ki ga bodo uradno imenovali zadnji dan konvencije, v četrtek. Vodstva delegacij 15 zveznih držav in dveh prekomorskih območij so včeraj slavnostno objavila ime kandidata stranke za predsednika države. V skladu z uveljavljenim protokolom in po abecednem redu je večina delegacij izrazila podporo Georgu W. Bushu mlajšemu, samo pet elektorskih glasov pa je dobil senator John McCain, ki je do nedavnega veljal za Bushevega največjega tekmeca, a je dan pred začetkom konvencije javno izrazil podporo Bushu.
Prvo sojenje zaradi genocida
13. 07. 2000 08.05
Na sodišču v Kosovski Mitrovici se je včeraj pričel sodni proces proti kosovskemu Srbu Miroslavu Vučkoviću, obtoženemu genocida. To je prvi proces zaradi genocida na Kosovu. Vučkovićevi odvetniki so že večkrat dosegli preložitev začetka sojenja, saj menijo, da sodišče v Kosovski Mitrovici za takšno sojenje ni pristojno.
SNS zahteva sklic izredne seje OMO
06. 07. 2000 11.28
Predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je danes predsedniku odbora državnega zbora za mednarodne odnose (OMO) Jelku Kacinu v imenu poslanske skupine SNS poslal zahtevo za sklic izredne seje OMO, na kateri naj bi obravnavali izjave slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta glede sprejemanja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.