koroljov
Progress M1-3 se je združil z MVP
09. 08. 2000 00.00
Ruska samodejna vesoljska ladja brez posadke Progress M1-3, ki so jo zaradi podvojenih zmožnosti za prevoz raketnega goriva že poimenovali tudi vesoljski tanker, se je kot prva tovorna vesoljska ladja doslej, sinoči ob 22.13 in pet sekund po srednjeevropskem času 362 kilometrov nad Kazahstanom samodejno združila z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Po združitvi je nastal orbitalni kompleks, sestavljen iz treh modulov in ene ladje s skupno maso 67 ton.
Mir leta 2001 spet stalno naseljen
20. 07. 2000 09.22
Uprava družbe MirCorp, ki ima od februarja letos v najemu rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, je po sestanku v Koroljovu pri Moskvi danes sporočila, da bo postaja v letu 2001 spet stalno naseljena.
Konec vesoljskega sprehoda na Miru
13. 05. 2000 09.13
Kozmonavta Sergej Zaljotin in Aleksander Kaleri, ki sta izstopila iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir sta zaključila približno peturni vesoljski sprehod in se vrnila v postajo.
Progress M1-2 se je združil z Mirom
28. 04. 2000 07.47
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-2 se je sinoči uspešno združila z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Novico je sporočila ruska tiskovna agencija Interfaks. V krogih vesoljskih strokovnjakov se je izvedelo, da je prišlo do združitve v četrtek ob 23.28 in 47 sekund po srednjeevropskem času.
Sporazum o nadaljnji uporabi Mira
08. 04. 2000 09.39
Mednarodna zasebna družba MirCorp, ki ima za poslovne operacije v najemu rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, in ruska družba RKK Energija sta podpisali sporazum o nadaljnji uporabi postaje v drugi polovici letošnjega leta.
Mir kroži okoli Zemlje že 14 let
19. 02. 2000 19.32
Drevi bo minilo 14 let od dne, ko so na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu z izstrelitvene ploščadi 200 L izstrelili težko nosilno raketo proton K (337-01), ki je utirila prvi, to je bazni, modul ruske orbitalne znanstvene postaje Mir.
Miru spet zvišali orbito
10. 02. 2000 08.11
Ruski orbitalni znanstveni postaji Mir so z vžigom motorjev samodejne tovorne vesoljske ladje Progress M1-1, ki je združena s postajo, v skladu z načrtovanim obiskom posadke ruskih vesoljcev danes ponovno zvišali orbito.
Miru zvišali orbito
07. 02. 2000 16.16
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-1 je izvedla prvega od treh manevrov, potrebnih za zvišanje orbite orbitalne znanstvene postaje Mir za 40 kilometrov.
Prvi vesoljski ''tanker'' nove vrste združen z Mirom
03. 02. 2000 19.02
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-1 brez posadke, ki so jo izstrelili v torek, se je ob 9.02 in 28 sekund po srednjeevropskem času združila z orbitalno znanstveno postajo Mir. Iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu so sporočili, da je združitev potekala po načrtu.
Mir izgublja zrak in višino
14. 10. 1999 19.59
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir, ki od 27. avgusta kroži okoli Zemlje brez posadke, počasi izgublja zrak in višino. Skozi še vedno neodkrito špranjo v steni naj bi odtekal zrak in se zato nižal pritisk v Miru.
Z Mira posneli Lunino senco na Zemlji
11. 08. 1999 19.45
Trije člani posadke ruske orbitalne znanstvene postaje Mir so opazovali sončni mrk in posneli Lunino senco v času, ko se je pomikala čez evropsko celino.
Vesoljci na Miru bodo mrk opazovali dvakrat
11. 08. 1999 11.45
Posadka orbitalne znanstvene postaje Mir bo danes dvakrat opazovala in fotografirala sončni mrk.
Mir: za okvaro kriv operater na Zemlji
03. 08. 1999 19.53
Vesoljci na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir se po ponedeljkovi priključitvi novega računalnika ukvarjajo z obnavljanjem običajnega načina usmerjanja postaje. Sprožili so ciklogram drevišnje postopne priključitve električnih motorjev za obračanje postaje.
Zadnji vesoljski sprehod na Miru
28. 07. 1999 17.07
Poveljnik posadke ruske orbitalne znanstvene postaje Mir Viktor Afanasjev in ladijski inženir Sergej Avdejev sta ob 11.37 po srednjeevropskem času odprla izstopno loputo orbitalne znanstvene postaje Mir in odšla na zadnji vesoljski sprehod.
Avdejev nov vesoljski rekorder
24. 07. 1999 19.28
Ruski vesoljec Sergej Avdejev je včeraj ob 3. uri po srednjeevropskem času dosegel rekord v dolžini bivanja v vesolju.
Odpiranje nove antene na Miru spodletelo
24. 07. 1999 08.30
Iz orbitalne znanstvene postaje Mir sta po odprtju lopute na modulu Kvant-2 ob 13.06 po srednjeevropskem času izstopila ruska kozmonavta Viktor Afanasjev in Sergej Avdejev, vendar med skoraj šesturnim vesoljskim sprehodom glavne naloge, odprtja edinstvene elektronske radijske in televizijske antene velikega premera, nista uspela uresničiti.
Bogata žetev pšenice na postaji Mir
22. 07. 1999 19.49
Rusko-francoska posadka vesoljcev na orbitalni znanstveni postaji Mir je prvikrat požela pšenico, ki je zrasla iz prej posajene pšenice.
Progress M-41 se je ločil od Mira
17. 07. 1999 20.47
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M-41 se je popoldne ob 13.20 po srednjeevropskem času ločila od orbitalne znanstvene postaje Mir.
Brez Progressa M-42 lahko Mir strmoglavi na Zemljo
13. 07. 1999 14.57
Rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-42 z novim računalnikom za daljinsko vodenje orbitalne znanstvene postaje Mir in z vodo, hrano in kisikom za tričlansko rusko-francosko posadko na postaji naj bi namesto jutri izstrelili dva dni kasneje, to je 16. julija, poroča ruska tiskovna agencija RIA Novosti, po navedbi ruskega radia Radio Rossiji pa naj bi se to zgodilo do 18. julija.
Odtekanje zraka z Mira ne bo ogrozilo vesoljcev
12. 07. 1999 18.28
Tričlanska rusko-francoska posadka na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir se zaradi odtekanja zraka ne bo predčasno vrnila na Zemljo, trdijo v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi.
Discovery se je poslovil od MVP
04. 06. 1999 11.40
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery se je davi skoraj 400 km nad severozahodnim delom Mongolije ločil od Mednarodne vesoljske postaje (MVP).
Discovery se je združil z MVP
29. 05. 1999 18.15
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery, v katerem je sedemčlanska ameriško-rusko-kanadska posadka, se je davi ob 6.24 po srednjeevropskem času 385 km nad mejnim področjem Rusije in Kazahstana, združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Discovery se bo združil z MVP
28. 05. 1999 21.50
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery, v katerem je sedemčlanska ameriško-rusko-kanadska posadka, se bo nocoj po ameriškem času oz. jutri zjutraj ob 6.23 po srednjeevropskem času, združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Orbito Mira spet zvišali
30. 04. 1999 18.56
Ruski orbitalni znanstveni postaji Mir so spet zvišali višino tira.
Ruski sateliti se starajo, denarja za nove pa ni
23. 04. 1999 20.59
Po podatkih Ruske vesoljske agencije RKA je večina od 127 ruskih umetnih satelitov, ki krožijo okoli Zemlje, tehnično v ''kritičnem stanju''.
Orbito Mira bodo zvišali
22. 04. 1999 22.20
Višino orbite ruske orbitalne znanstvene postaje Mir bodo začeli postopno zviševati.
Slovensko značko je poslal na Zemljo
18. 04. 1999 20.01
Vodja Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi in nekdanji kozmonavt Vladimir Solovjov se spominja slovenske značke, ki je bila z njim v vesolju pred 15 leti. ''Seveda se spominjam značke, saj sem jo sam poslal na Zemljo,'' je za STA povedal Solovjov.
Združitev Progressa M-41 z Mirom
04. 04. 1999 19.26
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M-41 se je ob 14. uri 46 minut in 49 sekund po srednjeevropskem času dotaknila in nato samodejno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir.
Tovorna vesoljska ladja progress M-41 na poti proti Miru
02. 04. 1999 17.33
Ruske raketne enote za strateške namene (RVSN) so ob 13.28 in 43 sekund po srednjeevropskem času na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu izstrelile tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U. Raketa je ob 13.37 in 32 sekund po srednjeevropskem času uspešno vtirila samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-41. Vesoljski ''tovornjak'' bo na rusko orbitalno-znanstveno postajo Mir dostavil skupno 2438,3 kilograma tovora.
Prva izstrelitev s plavajočega kozmodroma
28. 03. 1999 10.05
Ob 17.30 po lokalnem času so v Tihem oceanu, 2240 km jugovzhodno od Havajev, s plavajoče predelane naftne ploščadi Odiseja prvič poskusno izstreliti tristopenjsko ukrajinsko-rusko nosilno raketo zenit-3SL. Izstrelitev so zaradi tehničnih težav z opremo za spremljanje rakete sicer najprej preložili.