korupcije
Zavračanje haaške obtožnice
06. 04. 2001 00.00
Predstavnik mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis je včeraj v Beograd prinesel obtožnico in zaporni nalog, ki ga je za Slobodana Miloševića izdalo haaško sodišče. Vendar je srbski pravosodni minister Batić sprejem dokumentov zavrnil in Holthuisa napotil na zvezno ministrstvo za pravosodje. Gosta iz Haaga bo zvezni minister Grubać sprejel šele danes.
Zavračanje haaške obtožnice
05. 04. 2001 00.00
Predstavnik mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis je v Beograd prinesel obtožnico in zaporni nalog, ki ga je za Slobodana Miloševića izdalo haaško sodišče. Vendar je srbski pravosodni minister Batić sprejem dokumentov zavrnil in Holthuisa napotil na zvezno ministrstvo za pravosodje. Gosta iz Haaga bo zvezni minister Grubać sprejel šele jutri.
Batić zavrnil nalog za aretacijo
05. 04. 2001 00.00
Predstavnik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis, ki se z delegacijo mudi na obisku v Beogradu, je skušal danes izročiti zaporni nalog za nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića srbskemu pravosodnemu ministru Vladanu Batiću, vendar je ta dejal, da naloga ne more sprejeti in Holthuisa napotil k jugoslovanskemu pravosodnemu ministru Momčilu Grubaču. Holthuis se bo tako obiskal Grubača jutri. Jugoslovanski zakoni zaenkrat ne dovoljuje predaje svojih državljanov na tuje, vendar vlada pripravlja posebne ukrepe za sodelovanje s haaškim sodiščem. Novi zakon naj bi po Grubačevih besedah sprejeli prihodnji mesec.
Estrada obtožen korupcije
04. 04. 2001 00.00
Januarja odstavljenega filipinskega predsednika Josepha Estrado so obtožili korupcije. Filipinski pravosodni organi mu očitajo "ropanje" gospodarstva države, poneverbo denarja in podkupljivost. Filipinsko vrhovno sodišče je včeraj razsodilo, da januarja odstavljeni predsednik Estrada ni več predsednik in se ob morebitni aretaciji ne more sklicevati na predsedniško imuniteto. Ni še znano, kdaj naj bi Estrado aretirali. S tem je postala pravnomočna filipinska predsednica Gloria Macapagal Arroyo.
Milošević zavrača aretacijo
31. 03. 2001 00.00
Skupščina Srbije in vlada poudarjata, da Miloševiću želita soditi v Jugoslaviji: v ovadbi ga obtožujeta zlorabe položaja, korupcije in gospodarskega kriminala. Predsednik Vojislav Koštunica je po sestanku z vojaškim ter zveznim in republiškim policijskim in političnim vrhom povedal, da so se vsi udeleženci srečanja strinjali, da po lanskem 5. oktobru, ko po prevzemu oblasti ni bilo prelivanja krvi, "ne bodo dopustili odpiranja državne krize zaradi posameznika, ne glede na to, kdo je to". Poudaril je, da nihče ne sme biti nedotakljiv in da se mora tisti, ki je poklican na sodišče, na poziv odzvati. Jugoslovanski notranji minister Zoran Živković pa je zatrdil, da bodo Miloševića še danes aretirali.
Jugoslovanska delegacija v Haagu
20. 03. 2001 00.00
Pravosodna ministra Jugoslavije in Srbije, Momčilo Grubac in Vladan Batić, ter državni tožilec Rade Trzić so se na sedežu haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sestali z glavno tožilko haaškega sodišča Carlo Del Ponte.
Kučma pripravljen na dialog
15. 03. 2001 00.00
Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je med današnjim obiskom na Poljskem v zvezi s sedanjimi protesti v Ukrajini, na katerih opozicija zahteva njegov odstop, izjavil, da je pripravljen na dialog "s tistimi, ki se želijo pogovarjati". ''Če želimo biti del Evrope, moramo razmišljati evropsko in spoštovati demokratična načela," je dodal Kučma po srečanju s poljskim kolegom Aleksandrom Kwasniewskim. Kwasniewski je Kučmi izrazil podporo, pri tem pa poudaril, da je bil Kučma dvakrat izvoljen demokratično.
Obsodili češkega premiera Zemana
28. 02. 2001 00.00
Češko sodišče je danes kaznovalo češkega premiera Miloša Zemana, ker je neutemeljeno in brez dokazov novinarja Ivana Brezino obtožil korupcije. Sodišče v Pragi je Zemanu naložilo plačilo kazni 300.000 čeških kron (7890 ameriških dolarjev) ter od njega zahtevalo, da se Brezini javno opraviči, ker ga je obtožil, da je od državne elektroenergetske družbe ČEZ sprejemal podkupnino, da bi za njih pisal ugodne članke o sporni jedrski elektrarni Temelin, je poročala češka tiskovna agencija ČTK.
Tudi škofje proti korupciji
25. 02. 2001 00.00
V slovenskih cerkvah danes berejo drugi del pastirskega pisma slovenskih škofov, v katerem ti po običaju zadnjih nekaj let pred začetkom postnega časa predstavijo svoj pogled na nekatere aktualne probleme v družbi. V prvem delu pisma prejšnjo nedeljo so škofje največ pozornosti namenili vprašanjem socialne pravičnosti, solidarnosti in poštenja, v drugem delu pisma pa govorijo o pojavu korupcije. Korupcija je po mnenju škofov velika sovražnica napredka in demokracije. Kjer vlada, imajo namreč prednost tisti, ki več plačajo ali imajo boljše zveze. V takem okolju pošteni, sposobni in delavni ljudje ne morejo uspevati, uspevajo pa tisti, ki imajo zveze in denar, so prepričani škofje, ki dodajajo, da se pri nas ustvarja vtis, da korupcije skoraj ni, da ni podkupovanja in da ni treba imeti zvez, da gredo postopki, zadeve in posli naprej. "Naš tisk rad piše o primerih korupcije drugod in sodeč po tem bi bila pri nas zanemarljiva. Bilo bi hvalevredno, če bi bilo res tako, a žal, ni", pišejo škofje.
Ponarejene diplome na Hrvaškem
24. 02. 2001 00.00
Konec leta 1998 je uslužbenka hrvaškega Ministrstva za finance pri pregledovanju delovnih dokumentov odkrila, da ima osem zaposlenih v davčni upravi ponarejene diplome Pravne fakultete v Zagrebu. Tedanja HDZ-jeva vlada je afero prikrila, dokler se dve leti pozneje do papirjev ni dokopal novinar Hrvoje Appelt in zgodbo objavil. Proti lažnim diplomantom je bila vložena kazenska ovadba. Objava zgodbe je sprožila plaz drugih primerov ponarejenih diplom ter korupcije na zagrebški univerzi. Novinarji so s ponarejenimi diplomami odkrili županjo, profesorico matematike, sedem carinikov, vodjo saborske straže in 19-letnega kirurga, ki je s ponarejeno diplomo leto dni delal v eni od zagrebških bolnišnic.
Usmrtili sedem ljudi, obtoženih korupcije
23. 02. 2001 00.00
V okviru največje korupcijske afere na Kitajskem so danes usmrtili prvih sedem oseb od štirinajstih, ki so bile novembra lani obsojene na smrt zaradi tihotapljenja in korupcije. Sedmerico so usmrtili v treh mestih na jugovzhodu Kitajske, potem ko je vrhovno sodišče v provinci Fujian zavrnilo njihove pritožbe na obsodbo. Med usmrčenimi ni bilo glavnih obsojencev
Neenotno glede izročitve Miloševića
11. 02. 2001 00.00
Jugoslovansko vodstvo nima enotnega stališča o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Jugoslovanski premier Zoran Žižić je dejal, da dokler bo on predsednik vlade, Miloševića ne bodo izročili Haagu. Enakega mnenja je po besedah Žižića tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Mnenju jugoslovanskega predsednika države in vlade pa oporeka srbski pravosodni minister Vladan Batić. Ta je dejal, da Žižić ne bo odločal o izročitvi Miloševića, saj je v pripravi zakon, ki bo urejal sodelovanje s haaškim sodiščem in s tem tudi vprašanje izročitve nekdanjega predsednika ZRJ.
Pozivi po odstopu Kučme
10. 02. 2001 00.00
Ukrajinski predsednik Kučma je pod velikim pritiskom opozicijskih strank, ki so obljubile, da se bodo proti njemu zbrale v skupnem forumu. Stranke so v enem redkih enotnih nastopov izjavile, da bodo organizirale forum narodne rešitve, ki naj bi deloval za "Ukrajino brez Kučme". V preteklih dneh je tisoče ljudi korakalo v večjih mestih za večjo svobodo izražanja. Predsednik Kučma pa odgovarja, da njegovi nasprotniki "ogrožajo nacionalno varnost". Po besedah predsednika Kučme bi politični forum škodoval ukrajinski ekonomiji. Če bi se zahodni investitorji in resna tuja podjetja odločili, da ne sodelujejo v privatizaciji ukrajinskih podjetij, bo rezultat jasen, je izjavil Kučma.
Šuštar ostaja v priporu
09. 02. 2001 00.00
Izvenobravnavni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je podaljšal pripor nekdanjemu državnemu sekretarju na ministrstvu za gospodarske dejavnosti Borisu Šuštarju. Vodja okrožnega državnega tožilstva Gorazd Fišer je na okrožnem sodišču v Ljubljani 7. februarja vložil obtožnico zoper pet oseb, med njimi tudi zoper Borisa Šuštarja. Obtožnica zoper peto osebo je bila vložena neposredno, saj zanjo ni bila zahtevana preiskava. Za koga gre, zdaj še ni znano. Trije Šuštarjevi pomagači pa naj bi bili Šuštarjeva žena Rosana, nekdanji član nadzornega sveta Slovenske razvojne družbe Boštjan Šoba in direktor svetovalnega podjetja Start Stanislav Droljc.
Opozorilni streli za Wahidove privržence
07. 02. 2001 00.00
Pristaši indonezijskega predsednika Abdurrahmana Wahida, ki je obtožen korupcije, so v Surabayi pripravili množične demonstracije, kjer se je zbralo prek 50.000 protestnikov. Posegla je tudi policija, ki je proti protestnikom, ko so le-ti skušali zasesti poslopje nekdanje vladajoče stranke, izstrelila opozorilne strele in uporabila solzivec. V incidentih je bilo ranjenih več demonstrantov in trije policisti.
V Indoneziji demonstrirajo privrženci Wahida
05. 02. 2001 00.00
Na tisoče privržencev indonezijskega predsednika Abdurahmana Wahida je danes napadlo dva urada nekdaj vladajoče stranke Golkar in ju sežgalo. Tako so protestirali proti odločitvi parlamenta, da predsedniku države zaradi njegove domnevne vpletenosti v korupcijske škandale izreče ukor, kar je prvi korak na poti do njegove morebitne odstavitve. Okoli 10.000 demonstrantov je od parlamenta zahtevalo, da prekliče odločitev o ukoru.
Wahid zavrača očitke o korupciji
02. 02. 2001 00.00
Indonezijski predsednik Abdurrahman Wahid, ki je osumljen korupcije, je po uvedbi preiskave za njegov odpoklic in po ukoru, ki ga je dobil od parlamenta, danes vnovič zavrnil vse očitke. Parlament je namreč včeraj z veliko večino podprl ugotovitve posebne komisije, ki je preiskovala Wahidovo vlogo v dveh finančnih aferah. Wahid je dejal, da obžaluje, da se parlament zanaša na informacije, ki ne temeljijo na dejstvih. Po besedah njegovega tiskovnega predstavnika pa je tudi vnovič zavrnil zahteve po odstopu.
Organizirani kriminal in rusko gospodarstvo
29. 01. 2001 00.00
Zaradi korupcije ruska država na leto izgubi 15 milijard dolarjev, kar je enako približno dvakratnim proračunskim sredstvom, ki jih je Moskva v letu 2001 namenila za obrambo, je ocenil podpredsednik odbora dume za varnost Aleksander Kulikov. Po njegovih besedah kriminalne skupine nadzirajo 40 odstotkov vseh zasebnih podjetij v Rusiji in do 60 odstotkov državnih podjetij, pa tudi med 50 in 85 odstotkov bank, je po poročanju agencije Ria Novosti dejal Kulikov. Kulikov je tudi povedal, da se je v zadnjih petih letih število kriminalnih skupin povečalo za 17-krat. Približno devet milijonov Rusov pa je po njegovih besedah vpleteno v črni trg, ki predstavlja 40 odstotkov bruto družbenega proizvoda v državi. Tudi generalni državni tožilec Vladimir Ustinov je sredi januarja priznal, da v ruski administraciji bolj kot kdajkoli prej prihaja do korupcije.
Nov tožilec na Ptuju
24. 01. 2001 00.00
Generalna državna tožilka Zdenka Cerar je danes osebno predala vodenje ptujskega tožilstva Francu Lengarju, višjemu tožilcu iz Maribora. Lengar bo ptujsko tožilstvo vodil namesto Marjana Glavarja, ki so ga policisti zaradi suma korupcije, aretirali včeraj. Glavar naj bi namreč sprejemal podkupnino od kriminalne združbe, ki naj bi se ukvarjala z mamili in tihotapljenjem ilegalcev.
Nova korupcijska afera
23. 01. 2001 00.00
Zgodaj zjutraj so policisti zaradi suma korupcije aretirali vodjo okrožnega državnega tožilstva na Ptuju. Po naših neuradnih informacijah gre za Marjana Glavarja.
Aretirali Marjana Glavarja
23. 01. 2001 00.00
Policisti so zaradi suma korupcije aretirali Marjana Glavarja, vodjo okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, prostost pa so odvzeli še dvema, katerih imen generalna državna tožilka Zdenka Cerar in generalni direktor policije Marko Pogorevc nista razkrila.
Boris Šuštar ostaja v priporu
11. 01. 2001 00.00
Izvenobravnavni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je podaljšal pripor nekdanjemu državnemu sekretarju na ministrstvu za gospodarske dejavnosti Borisu Šuštarju, ki je osumljen storitve kaznivega dejanja korupcije in jemanja podkupnine. Pripor je Šuštarju v skladu z zakonom podaljšan za največ mesec dni in sicer do 10. februarja. Borisu Šuštarju so kriminalisti odvzeli prostost lanskega 6. novembra. Zatem je tudi podal odstop z mesta državnega sekretarja.
V Rusiji začeli izvajati davčno reformo
02. 01. 2001 00.00
Z včerajšnjim dnem so v Rusiji začeli izvajati najpomembnejšo davčno reformo v zadnjih desetih letih. Med drugim je stopila v veljavo enotna 13-odstotna davčna stopnja, kar Ruse uvršča med najmanj obdavčene državljane na svetu. Predsednik države Vladimir Putin je novi zakon o davkih potrdil 7. avgusta lani, potem ko ga je 26. julija ratificiral parlament.
Ustanovna seja parlamenta Republike srbske
16. 12. 2000 00.00
Poslanci parlamenta Republike srbske so na današnjem ustanovnem zasedanju v Banja Luki za predsednika parlamenta izvolili Dragana Kalinića, predsednika Srbske demokratske stranke (SDS). Zanj je glasovalo 54 poslancev, 24 jih je bilo proti, dva pa ste glasovanja vzdržala. Pred poslanci je prisegel tudi novi predsednik Republike srbske Mirko Šarović. Za podpredsednika parlamenta sta bila izvoljena Zoran Djerić, poslanec Demokratske stranke in Sulejman Tihić, poslanec Stranke demokratične akcije, za generalnega sekretarja pa je bil imenovan Mirko Stevanović iz Socialistične stranke. Poleg tega so poslanci še potrdili poslanske mandate, imenovali parlamentarna delovna telesa in prisegli. Poslanci strank iz Federacije BiH sicer niso želeli priseči, saj so želeli, da bi ta potekala po zakonih BiH. Sicer so imeli poslanci prvič možnost izbirati med versko in laično prisego. Nesrbski poslanci že v prejšnjih sklicih niso želeli prisegati, saj je prisega temeljila na pravoslavnih verskih simbolih, na svetem pismu in križu.
Zadnji dan srečanja GRECO
15. 12. 2000 00.00
V Strasbourgu se danes končuje petdnevno srečanje Skupine držav proti korupciji (GRECO), ki deluje v okviru Sveta Evrope (SE). Ob koncu srečanja bo skupina GRECO predstavila ocenjevalna poročila o ukrepih v boju proti korupciji v prvih štirih državah, in sicer v Sloveniji, Belgiji, na Slovaškem in Finskem. Pri tem bodo objavili le povzetke poročil, medtem ko bo njihova vsebina ostala zaupna. Po napovedih naj bi bila vsebina povzetkov javnosti dostopna v začetku prihodnjega tedna. Namen poročil - sestavile so jih mednarodne ekipe strokovnjakov - je ugotoviti, ali so ukrepi v boju proti korupciji v teh državah v skladu z nekaterimi glavnimi načeli boja proti korupciji, ki jih je sprejel odbor ministrov pri SE.
Chirac vpleten v afero
02. 12. 2000 00.00
V Franciji se napoveduje škandal v zvezi s financiranjem strank, v katerega sta vpletena konservativni predsednik Jacques Chirac in socialistični minister za evropske zadeve Pierre Moscovici. Chiracovega najbližjega sodelavca iz časov, ko je bil še pariški župan, nekdanjega ministra Michela Roussina, pa so včeraj aretirali zaradi suma korupcije. Louise-Yvonne Cassetta, ki je pristojna za neuradno financiranje Chiracove neogolistične stranke RPR, je neposredno obremenila predsednika države. Na zaslišanju je sinoči povedala, da naj bi Chiraca v času, ko je bil še pariški župan, Michel Roussin vedno sproti obveščal o prispevkih podjetnikov. Do leta 1995 so bili takšni prispevki do določene meje zakoniti, sedaj pa sodstvo izhaja iz tega, da bi lahko pritekali kot protiusluga za nelegalno dajanje prednosti pri dodeljevanju javnih naročil.
Šuštar ostaja v priporu
15. 11. 2000 00.00
Višje sodišče v Ljubljani je odločilo, da ostane Boris Šuštar, ki je osumljen korupcije in jemanja podkupnine, v priporu. Izvenrazpravni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je sicer v petek ugodil zahtevi okrožnega državnega tožilca Gorazda Fišerja, ki je predlagal odreditev pripora za Šuštarja, tako da je bil zoper njega izdan priporni nalog.
Tožilci o problemu korupcije
09. 11. 2000 00.00
Organiziran kriminal in korupcija sta tesno povezana pojma, razširjena pa sta tudi zaradi slabe povezanosti državnih služb, ki naj bi jih omejevale in odkrivale. Kazniva dejanja podkupovanja je tudi zelo težko odkriti, preiskati ter jih pripeljati do obsodbe, tako odmevnih primerov, kot je sedanji, v Sloveniji še ni bilo. Slovenija se je v nedavni raziskavi Evropola glede korupcije med 95 državami uvrstila na zelo dobro 25 mesto, je pa vprašljivo, če je korupcije pri nas res tako malo, ali pa je samo premalo raziskana, je na tiskovni konferenci povedala generalna državna tožilka Zdenka Cerar.
Volitve v Azerbajdžanu
05. 11. 2000 00.00
V Azerbajdžanu danes potekajo parlamentarne volitve, na katerih 4,3 milijona volilnih upravičencev izbira med 409 kandidati iz 13 strank ali koalicij poslance v 125-članski parlament. Volišča bodo zaprli ob 16. uri, prve izide volitev pa je pričakovati jutri zjutraj. Kot kažejo predvolilne raziskave javnega mnenja, ima največ možnosti za zmago stranka Novi Azerbajdžan predsednika Hejdarja Alijeva, ki upa, da bo na volitvah dobila tričetrtinsko večino v parlamentu. S tem bi sin predsednika države Hejdarja Alijeva, Ilham, postal predsednik parlamenta in obenem tudi očetov naslednik na čelu države. Opozicijske stranke trdijo, da se dobički, ki jih prinaša naftna industrija, porabljajo neracionalno, življenjski pogoji prebivalcev pa so po njihovem še vedno slabi. Opozarjajo tudi na razširjenost korupcije in na pomanjkljivo varstvo človekovih pravic. Med najresnejše opozicijske skupine sodijo reformistično krilo stranke Narodna fronta, stranka Musavat (Sloga) in razmeroma mlada Stranka narodne neodvisnosti, ki jo vodi karizmatični Etibar Mamedov. Volitve bo spremljalo prek 150 neodvisnih opazovalcev, večina iz Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
Vlada je ravnala odgovorno
13. 10. 2000 00.00
S tem, ko je razrešila direktorja Davčne uprave RS Stojana Grilja, je vlada po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Romane Logar ravnala nadvse odgovorno, saj je s tem vzpostavila pogoje za začetek urejanja nepravilnosti v tem upravnem organu.