kot nekdaj
Srednjeevropska turneja Comedie Francaise
11. 01. 1999 10.15
Slovito pariško gledališče Comedie Francaise bo z uprizoritvijo Scapinovih zvijač Jean-Baptista Poquelina Moliera 12. februarja krenilo na tritedensko uradno turnejo po prestolnicah štirih srednjeevropskih držav, Madžarske, Romunije, Češke in Poljske. Predstavo režiserja Jean-Louisa Benoita z Gerardom Giroudonom v naslovni vlogi na sceni in v kostumih Alaina Chambona bo ansambel nekdaj kraljevskega Francoskega gledališča, ki ga je ustanovil in prvi vodil Moliere, med srednjeevropsko turnejo odigrali enajstkrat. Odlične bodo tudi zasedbe stranskih vlog: starca bosta igrala Christian Blanc kot Argante in Malik Faraoun kot Geronte, ob Isabelle Gardien (Hyacinthe) in Florence Viala (Zerbinette). Comedie Francaise bo turnejo začela v budimpeštanskem gledališču Vig z gostovanjem 12., 13. in 14. februarja ter sklenila v Varšavskem narodnem gledališču 5., 6. in 7. marca, po predstavah v Bukareštanskem narodnem gledališču od 19. do 21. februarja in v Narodnem gledališču v Pragi 27. in 28. februarja.
Digitalne slike Bojana Štoklja v Bežigrajski galeriji
05. 01. 1999 13.48
V Bežigrajski galeriji v Ljubljani bodo jutri, pozno popoldne odprli razstavo digitalnih slik Bojana Štoklja z naslovom Popotovanje okrog sveta - Mc Donald's kot narava. Razstava bo na ogled približno mesec dni, do 4. februarja, najznačilnejše primere umetnikovih računalniških grafik pa si je mogoče ogledati tudi v okviru razstave Tour Around the World na <A HREF = HTTP://www.ljudmila.org/worldtour TARGET=_BLANK>internetu</A>.
Rojevanje v poznejših letih prinaša dolgo življenje
26. 12. 1998 09.19
Žene, ki rodijo otroka v poznejših letih, navadno živijo dlje kot tiste, ki so rodile v mlajših letih, so ugotovili znanstveniki univerze v Manchestru. Že od nekdaj je znano, da ženske, ki rodijo okrog tridesetega leta, živijo dlje, daljša življenjska doba pa je privilegij tudi za tiste, ki imajo manj otrok. Ta dejstva so včasih pojasnjevali v glavnem s socialnimi razlogi, ker se pripadnice bogatejših slojev navadno kasneje poročijo in živijo bolj kakovostno. Angleški znanstveniki so sedaj objavili raziskave o ženskah iz britanske aristokracije od 8. do 19. stoletja in prišli do istih rezultatov. Po neki drugi teoriji pa ženske, ki rodijo pozneje, živijo dlje, ker so imele pred obveznostmi do otroka dovolj časa, da posvetijo več pozornosti lastnemu organizmu, kot pa ženske, ki so rodile že pri dvajsetih. Kot dokaz vsem nejevernim Tomažem: britanska kraljica Elizabeta I. je živela 69 let in ni imela otrok, kraljica Viktorija pa je imela devet otrok in doživela polnih 81 let.
Zlati častni znak svobode Republike Slovenije cistercijanski samostan Stična
10. 11. 1998 13.45
Predsednik Republike Milan Kučan je kot izraz državne hvaležnosti in spoštovanja do pomembnega prispevka, ki ga je odigral pri kulturnem, duhovnem in civilizacijskem razvoju slovenskega naroda, z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije odlikoval cistercijanski samostan Stična. Odlikovanje bo Milan Kučan vročil danes, ob 14.30, v veliki dvorani predsedniške palače. V cistercijanski opatiji v Stični na Dolenjskem so bile sklepne in glavne slovesnosti ob 900-letnici cistercijanskega reda in stoletnici oživitve stiške opatije že v začetku oktobra. Samostan Stična je v letih 1135 in 1136 ustanovil oglejski patriarh Peregrin, leta 1784 pa razpustil avstrijski cesar Jožef II. Stiški samostan ima tačas 13 menihov. Pomen cistercijanov za zgodovino slovenskega naroda je velik, saj so bile štiri velike opatije, ki so nekdaj delovale med Slovenci (Stična, Vetrinj na Koroškem, Kostanjevica na Krki in Monošter na Porabskem - danes na Madžarskem, pomembna verska, kulturna in gospodarska središča tistega časa.
Filmi na pokopališču
03. 11. 1998 10.04
Bruseljski filmski muzej v prvih dneh novembra pripravlja poseben filmski dogodek - prikaz starih nemih filmov na pokopališču. Kot si je zamislil vodja projekta, nekdaj režiser, danes pa pisatelj, namestnik direktorja amsterdamskega filmskega muzeja in univerzitetni predavatelj, Belgijec Eric de Kuyper, bo vrsta pozabljenih nemih filmov z začetka stoletja prikazana v stari pokopališki delavnici, kjer so nekdaj izdelovali nagrobne spomenike. Dogodek se bo začel z večernim obhodom pokopališča v bruseljskem predmestju Laeken z baklami, potem pa se bo občinstvo namestilo med pozabljene nagrobne spomenike in gledalo stvaritve z začetnega obdobja kinematografije. Kot razlaga de Kuyper, bo takšno, za filmske projekcije nenavadno okolje, gledalcem pomagalo doumeti trdno vez med romantičnim kiparstvom poznega 19. stoletja in prvimi posnetimi filmi. Ta poseben projekt pa spada v širša prizadevanja bruseljskega filmskega muzeja za približanje teh pozabljenih filmov širšemu občinstvu. Kot poročajo belgijski mediji, so v načrtu še številne projekcije po različnih bruseljskih muzejih.
Cenzura zasenčila prvi filmski festival na Tajskem
20. 09. 1998 12.45
Tajska cenzura je pokvarila začetek prvega mednarodnega festivala v Bangkoku. Posebni policijski agenti so od prirediteljev namreč zahtevali, naj vnaprej cenzurirajo vseh 50 celovečernih filmov ter 80 kratkometražnih filmov in dokumentarcev. Najprej so prepovedali film Bugis Street singapurskega režiserja Yonfana, ki je sodeloval v tekmovalnem delu festivala; filma o nekdaj legendarni četrti rdečih luči so v Singapurju predvajali brez zapletov. Eden od prirediteljev festivala je povedal, da je Tajska sicer ena od azijskih držav z največjo svobodo tiska, filmska cenzura pa je strožja kot drugje. Zakonodaja, ki predvideva cenzuro, je na Tajskem v veljavi od leta 1930.
Operna hiša v Barceloni bo ponovno odprta oktobra 1999
02. 09. 1998 07.59
S Puccinijevo opero Turandot bodo 8. oktobra 1999 ponovno odprli operno hišo Gran Teatro del Liceo v Barceloni, ki jo je pred štirimi leti in pol uničil požar. Po poročanju časnikov so prostori operne hiše, zgrajene pred 151 leti, že skorajda tako razkošni, kot so bili nekdaj. ''Barcelona bo spet imela najsodobnejšo opero v Evropi,'' je med ogledom restavratorskih del zatrdil župan tega mesta Joan Clos. Za postavitev avditorija z 2.300 sedeži je bilo potrebnega izjemno veliko truda in natančnosti. Zdaj se mrzlično ukvarjajo z izdelavo večjega odra, odstranili pa so tudi stebre, ki so gledalcem zakrivali pogled na oder. Kot ocenjujejo, bodo skupni stroški obnove znašali približno 200 milijonov nemških mark, kar je skoraj dvakrat toliko, kot so sprva predvidevali. V prvi sezoni bo na programu 112 predstav. Operna hiša, ki stoji v samem osrčju Barcelone, je popolnoma zgorela 31. januarja 1994, vzrok požara pa je bilo varjenje na odru.
Grafova znova med najboljšimi
30. 08. 1998 12.34
Nekdaj prva dama svetovnega tenisa Nemka Steffi Graf je po več kot letu dni boja s številnimi poškodbami znova osvojila turnir WTA. Tokrat je slavila v New Havenu, kjer so organizatorji v nagradni sklad namenili 450.000 ameriških dolarjev, s 4:6, 6:2 in 6:2 pa je premagala Čehinjo Jano Novotno.
Canterburyjske zgodbe ostajajo v Veliki Britaniji
11. 07. 1998 09.19
- Na dražbi londonske hiše Christie´`s so za rekordno ceno 13,8 milijona mark prodali prvo izdajo poezije Canterburyjske zgodbe (Canterbury Tales), katere srečni lastnik je postal milijarder Sir Paul Getty. V Veliki Britaniji živeči ameriški ljubitelj umetnosti je pojasnil, da je ''že od nekdaj občudoval'' angleškega pesnika Geoffreya Chaucerja. Seveda pa ''si ni upal niti pomisliti'', da bo knjiga ostala v Veliki Britaniji. Po besedah knjigarnarjev Maggs Brother, ki so se za Gettyja na dražbi potegovali za dragoceno knjigo, bodo to več kot 500 let staro izdajo pesmi zdaj shranili na Gettyjevem posestvu v južnoangleški grofiji Buckinghamshire. Kdaj jo bodo predstavili tudi širši javnosti, se še niso odločili.
Najlepša je Cindy
23. 06. 1998 12.56
Objekt popolne lepote je za kar 97 odstotkov Nemcev supermanekenka Cindy Crawford, medtem ko je njihova svetolasa rojakinja Claudia Schiffer zasedla le četrto mesto, je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je med 3087 Nemci izvedel Inštitut za racionalno psihologijo iz Muenchna. Pred lepo Claudio sta se uvrstili še pevka Madonna ter model Kate Moss. Peto in šesto mesto sta zasedli pevka Janet Jackson in manekenka Nadja Auermann. V anketi so sodelovali moški med 16. in 45. letom starosti. Lepe noge nekdaj prve teniške igralke sveta Steffi Graf so špotnico postavile na 16. mesto med najlepšimi predstavnicami nežnejšega spola. Vendar pa Nemci pri ženski svojega življenja iščejo vse kaj drugega kot sex-appeal in bujne obline. Kar 89 odstotkov jih tako pričakuje, da bo njihova družica zvesta, 85 odstotkov moških išče zanesljivo partnerico, 79 odstotkov si želi nežnosti, 63 odstotkov pa pri ženskah ceni varčnost.
Nova kazahstanska prestolnica
10. 06. 1998 15.54
Kazahstansko mesto Astana, ki se je nekdaj imenovalo Akmolinsk, so danes razglasili za glavno mesto te države. Nova prestolnica, ki se nahaja 1200 km severno od dosedanjega glavnega mesta Almatija, ima 300.000 prebivalcev, ustanovljena pa je bila leta 1830. Mesto je za kazahstansko prestolnico uradno razglasil predsednik Nursultan Nazarbajev, slovesnosti pa naj bi se udeležilo tudi več kot 1500 gostov iz tujine. Prebivalstvo Astane sestavlja 46 odstotkov Rusov, 28 odstotkov Kazahstancev, 9 odstotkov Ukrajincev in šest odstotkov Nemcev. Mesto je razvito industrijsko središče s 75 podjetji lahke in težke industrije.
Nova odkritja o življenju na Marsu
02. 06. 1998 07.32
Ameriška sonda Mars Global Surveyor je nedavno odkrila nove geološke in topografske elemente, ki potrjujejo predpostavko, da je bilo nekoč na Marsu veliko vode, in mogoče tudi življenje. Ameriška sonda se na Marsovi orbiti nahaja od septembra lani, nedavno pa je na površini tega planeta zabeležila velike količine hematita, železovega oksida rdečkaste barve, ki se običajno nahaja tam, kjer je veliko stoječe vode in termalnih aktivnosti. Phil Christensen iz vseučilišča Arizona je na kongresu Ameriške geofizične zveze v Bostonu dejal, da ti dokazi govorijo o veliki hidrotermalni aktivnosti in navzočnosti tople vode na Marsovi površini. Odkritje hematita pa ne dokazuje le tega, da je bila temperatura na Marsu nekdaj bolj ugodna kot danes (podnevi doseže največ 20 stopinj Celzija, ponoči pa se spusti 70 stopinj pod ničlo), temveč da je bila tudi planetova atmosfera gostejša. Sonda je posnela tudi prve trodimenzionalne fotografije reliefov severnega pola planeta, na katerih sta pod površino razvidna led in ogljikov sneg.
Novi konjiček - zbiranje kondomov
14. 04. 1998 08.39
Zbirateljstvo je že od nekdaj prava strast - najnovejši trend pa je, kot kaže, zbiranje najrazličnejših vrst kondomov. Trije zbiratelji, G.K. Elliot, George Goehring in Dennis O'Brien, so izdali knjigo z naslovom Ne pozabite svoje gumice, ki vsebuje barvne fotografije več sto "muzejskih primerkov" škatlic za shranjevanje kondomov, katerih cena znaša do 2000 dolarjev in več. Po mnenju avtorjev knjige je pojav novega zbirateljskega trenda neizogiben, saj je zanimanje javnosti zaradi epidemije aidsa za preventivo te bolezni postalo zelo veliko. Prezervativi so postali vsakdanjost in niso več prepovedana tema. Edine podatke o škatlicah za kondome je bilo doslej moč najti v izdaji časnika Playbox iz leta 1976. "Če zdaj pridete v antikvariat in povprašate za pločevinko za shranjevanje kondomov, vas ne bodo več čudno gledali," je še zatrdil K.G. Elliot, eden od avtorjev knjige.
Svilen robček avstrijske cesarice Sissy prodali za 10.000 dolarjev
18. 03. 1998 08.11
Na neki javni dražbi na Dunaju so za 120.000 šilingov (skoraj 10.000 dolarjev) prodali svilen robček, ki je nekdaj pripadal avstrijski cesarici Elizabeti, bolj znani kot Sissy. Robček je Elizabeti podarila mati, ko se je hčerka leta 1853 poročila s sorodnikom iz habsburške rodbine, cesarjem Francem Jožefom I. Robček si je po telefonu priboril neznani kupec iz Nemčije. Sissy je s poroko s Francem Jožefom I. postala središče pozornosti, vendar pa se je njun zakon že na začetku izkazal kot nesrečen. Zadnja leta svojega življenja je Sissy potovala po Evropi, leta 1898 pa jo je neki italijanski anarhist ob Ženevskem mestu zabodel z nožem. Na dražbi so prodali tudi platnen robček, last Sissyjinega soproga, vendar za precej manjšo vsoto, 14.400 šilingov.
Dobre napovedi za jeklarsko industrijo v EU
05. 02. 1998 08.53
Na podlagi trdne gospodarske rasti, bo proizvodnja jekla v Evropski uniji naraščala tudi letos, v poročilu ugotavlja Evropska komisija. Proizvodnja jekla naj bi po napovedih komisije letos narasla za 3,2 odstotka na 163 milijonov ton. Nekdaj močno omajana industrijska panoga si je danes po ocenah komisije dobro opomogla.