kozmonavt
Rusko-ameriški sprehod po vesolju
15. 01. 2002 00.00
V Mednarodno vesoljsko postajo sta se ob 6.02 po moskovskem času s vesoljskega sprehoda vrnila ruski kozmonavt Jurij Onufrijenko in ameriški astronavt Carl Walz.
Novo leto na MVP 15-krat
31. 12. 2001 00.00
Poveljnik posadke Mednarodne vesoljske postaje (MVP), ruski kozmonavt Jurij Onufrijenko, je s krova postaje sporočil, da bo trojica vesoljcev iz ZDA in Rusije vstopila v novo leto kar 15-krat.
Vesolje ostaja izziv
29. 12. 2001 00.00
Letos mineva štirideset let, odkar je ruski kozmonavt Jurij Gagarin prvič poletel v vesolje in v 108-ih minutah obkrožil Zemljo. Postavil je nov mejnik v zgodovini, nekdanja Sovjetska zveza pa je prevzela pobudo v vesoljski tekmi.
Endeavour se je združil z MVP
08. 12. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour se je sinoči ob 21.03 po srednjeevropskem času združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), ob 23.43 po srednjeevropskem času pa so odprli loputo postaje in posadki obeh vesoljskih plovil sta se srečali.
Rusko-ameriški vesoljski sprehod
13. 11. 2001 00.00
Ruski kozmonavt Vladimir Dežurov in ameriški astronavt Frank Culbertson sta sinoči ob 22.41 po srednjeevropskem času izstopila iz Mednarodne vesoljske postaje in izvajata tretji vesoljski sprehod v času poleta tretje stalne posadke MVP.
Francozinja z medvedkom v vesolje
20. 10. 2001 00.00
Francoska astronavtka Claudie Haignere bo v nedeljo poletela proti Mednarodni vesoljski postaji, poleg dveh ruskih kozmonavtov pa jo bo spremljala tudi osebna maskota - medvedek.
Pirs se je združil z MVP
17. 09. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov v podmoskovskem Koroljovu so sporočili, da se je ruska tovorna vesoljska ladja Progres M-SO1 davi ob 5.05 po moskovskem času samodejno združila z Mednarodno vesoljsko postajo.
Pirs na poti proti MVP
15. 09. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U, ki bo proti MVP ponesla tovorno vesoljsko ladjo Progres M-SO1.
Več suhih češpelj in orehov za kozmonavte
10. 09. 2001 00.00
Ruskima kozmonavtoma Vladimiru Dežurovu in Mihailu Tjurinu na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) bodo na njuno željo v prehrano vključili več suhih sliv in orehov.
Atlantis se je združil z MVP
14. 07. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, ki so ga izstrelili v četrtek, se je davi ob 5.08 po srednjeevropskem času, 368 kilometrov nad severovzhodno obalo Južne Amerike združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Lopute med vesoljskima ploviloma so odprli ob sedmi uri po srednjeevropskem času. Petčlanska posadka Atlantisa in tričlanska posadka MVP sta se srečali v ameriškem znanstvenem modulu Destiny. Raketoplan ima v tovornem odseku 164 milijonov dolarjev vreden modul za izstope v vesolje Quest (Iskanje), imenovan tudi Joint Airlock (skupna zračna zapora), ki ga bodo v nedeljo združili s postajo.
Predstavili prihodnjo posadko MVP
05. 07. 2001 00.00
V središču za urjenje kozmonavtov (CPK) Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu pri Moskvi so predstavili drugo posadko kratkotrajne odprave na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Rusa Vladimir Afanasjev in Konstantin Kozejev in Francozinja Claudie Andre-Haignere (rojena Deshays), ki je vesoljka Evropske vesoljske agencije, bodo na MVP poleteli 21. oktobra, je na novinarski konferenci v sredo povedal prvi namestnik vodje CPK generalmajor Vasilij Ciblijev, ki je tudi sam nekdanji kozmonavt.
Odbor za zaščito Miloševića
16. 05. 2001 00.00
Ruski poslanci, igralci in književniki, ki so blizu nacionalističnim in komunističnim krogom so napovedali ustanovitev odbora za zaščito nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je od 1. aprila v beograjskem zaporu. V izjavi, ki jo je podpisalo 24 znanih osebnosti, med njimi igralka Ljudmila Zajceva, kozmonavt Vladimir Djanibekov in pisatelj Aleksander Žinovjev, se je odbor obvezal, da se bo boril za izpustitev Miloševića ter za njegovo varnost in zdravje.
Mir na Zemlji
23. 03. 2001 00.00
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir je v petek ob 6.59 in 24 sekund po srednjeevropskem času nadzorovano strmoglavila v Tihi ocean. Tako se je končalo pet ur in pol dolgo iztirjanje 15 let stare vesoljske postaje. Ostanki postaje so padli na območje s koordinatami 40 stopinj južne in 160 stopinj zahodne zemljepisne dolžine na območju v obliki 3000 kilometrov dolge elipse, kar je približno polovico manj in zato bolje kot so pričakovali.
Vesoljski sprehod na MVP
11. 03. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP), se je davi ob 6.12 po srednjeevropskem času iz ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery začel prvi od dveh vesoljskih sprehodov v času enotedenskega obiska raketoplana. Vesoljec James Voss in vesoljka Susan Helms bosta pomagala premestiti povezovalni tunel PMA-3 (Pressurized Mating Adapter) in namestila opremo za kanadsko mehanično roko. Tunel bodo s pomočjo mehanične roke raketoplana premestili s spodnjega na levo združevalno mesto modula Unity. Sprehod bo trajal predvidoma dobrih sedem ur.
Mir ima 15 let
21. 02. 2001 00.00
V Rusiji se danes spominjajo izstrelitve orbitalne znanstvene postaje Mir. Glavni modul postaje, na katerega so kasneje priključili še pet drugih modulov in en spajalni odsek, ki je olajšal združitve z vesoljskimi raketoplani, so po štiridnevni preložitvi zaradi težav s komunikacijami plovila izstrelili 20. februarja 1986 ob 0.28 in 23 sekund po moskovskem času. Izstrelitev so posvetili 27. kongresu sovjetske komunistične partije. SZ že dolgo ni več, Mir pa kroži še naprej in je pričakovano življenjsko dobo petkrat presegel.
Zapleti pri poskusu usmerjanja Mira
18. 01. 2001 00.00
Predstavnik Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi Valerij Lindin je sporočil, da vsi sistemi na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir znova delujejo. Glavni računalnik postaje Mir so uspeli vključiti in ga nalagajo s programsko opremo. Nalaganje, ki je mogoče le v kratkih presledkih, ko imajo z Mirom zvezo, bo zato trajalo do 1.00 zjutraj po srednjeevropskem času. Vesoljske postaje še vedno ne morejo usmerjati.
Kitajska vesoljska ladja v vesolju
10. 01. 2001 00.00
Kitajska je v sredo ob 1.00 po pekinškem času na kozmodromu Jiuquan na severozahodu Kitajske izstrelila drugo vesoljsko ladjo brez posadke, Shenzhou 2. Nosilna raketa je po desetih minutah v načrtovano orbito okoli Zemlje utirila vesoljsko ladjo v kateri so številne poskusne živali. Na fotografiji nočne izstrelitve je mogoče prepoznati nosilno raketo Changzheng 2F oziroma Chang Zheng 2F (Dolgi pohod 2F ali s kratico CZ-2F), opremljeno z reševalno raketo za rešitev odseka vesoljske ladje v katerem bo v prihodnosti posadka. Reševalno raketo je mogoče uporabiti v primeru neuspešne izstrelitve in tako rešiti vesoljce.
Progres se je združil z MVP
26. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje nad severozahodno Mongolijo je prišlo do zadnje uspešne združitve v iztekajočem se tisočletju - samodejna transportna vesoljska ladja Progres M1-4 se je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass ob 14.03 po moskovskem času dotaknila Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Operacijo so uresničili z ročnim daljinskim vodenjem. Ladjo z maso sedem ton je s krova MVP vodil kozmonavt Jurij Gidzenko. Progres M1-4 je najprej obkrožil postajo, nato pa se je združil z modulom Zarja.
Izstrelitev ponovno preložili
11. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) so tretjič doslej preložili izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, ki bi moral davi ob 1.40 po srednjeevropskem času poleteti proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP). Do preložitve je prišlo zaradi tehničnega razloga. Nov poskus izstrelitve bo jutri zjutraj po srednjeevropskem času.
Zamuda lahko ogrozi polet Sojuza
11. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi so kljub napovedi močnega vetra zunanji rezervoar za gorivo vesoljskega raketoplana Discovery danes začeli polniti s tekočim kisikom in tekočim vodikom. Raketoplan nameravajo izstrelili nocoj ob 1.40 po srednjeevropskem času.
Prvi vesoljski turist bo obiskal Mir
27. 09. 2000 00.00
Prvi vesoljski turist, ameriški poslovnež Denis Tito, bo član naslednje vesoljske odprave na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir.
Lu in Malenčenko izstopila iz Atlantisa
11. 09. 2000 00.00
Ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko sta zaključila šest ur in štirinajst minut dolg vesoljski sprehod.
Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.
Ukradli vesoljski skafander
01. 09. 2000 00.00
Iz muzejske kolekcije v beloruski vasi Tomašovka na zahodu Belorusije so ukradli vesoljski skafander, ki ga je nekoč nosil sovjetski kozmonavt Pjotr Klimuk.
Izstrelitev Atlantisa 8. septembra
01. 09. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je potrdila, da namerava 8. septembra proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) izstreliti vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Atlantis so že 14. avgusta prepeljali na izstrelitveno ploščad 39B. Polet raketoplana bo trajal predvidoma 11 dni. Posadka bo iz Atlantisa in ruske tovorne ladje Progress M1-3, ki se je z MVP združila 8. avgusta, na postajo prenesla 1,5 tone tovora. Glavna naloga vesoljcev bo priprava MVP na prihod prve dolgotrajne posadke, ki bo poletela v vesolje 31. oktobra. Ameriški astronavt Edward Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko bosta izstopila v vesolje in na zunanji površini postaje opravila montažna dela. Če bo Atlantis uspel poleteti v prvem poskusu, se bo vrnil na Zemljo 19. septembra.
Razstava fotografij kozmonavta Baturina
20. 02. 2000 18.51
V Petropavlovski trdnjavi v Sankt Peterburgu so odprli razstavo vesoljske fotografije kozmonavta Jurija Baturina, nekdaj tudi pomočnika predsednika Rusije in sekretarja obrambnega sveta.
Prvi vesoljski ''tanker'' nove vrste združen z Mirom
03. 02. 2000 19.02
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-1 brez posadke, ki so jo izstrelili v torek, se je ob 9.02 in 28 sekund po srednjeevropskem času združila z orbitalno znanstveno postajo Mir. Iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu so sporočili, da je združitev potekala po načrtu.
Spet v breztežnost
15. 11. 1999 13.51
Režiser in igralec Dragan Živadinov se je zapisal v zgodovino kot prvi, ki je svojo predstavo pripravil v breztežnostnem prostoru. Danes pa je s soustvarjalci Gravitacije nič Noordung predstavil nov, podoben projekt in obenem še pobudo za ustanovitev Slovenske vesoljske agencije (SVA).
Marinček bo sprejel ruske kozmonavte
07. 09. 1999 19.02
Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček bo jutri na ministrstvu za znanost in tehnologijo sprejel ruske kozmonavte iz Zvezdnega mesta. Slednji bodo sodelovali na znanstvenem simpoziju o Hermanu Potočniku Noordungu, ki ga pripravlja mariborska univerza v sodelovanju z omenjenim ministrstvom in centrom Jurij Gagarin. Simpozij bo 9. in 10. septembra na tehnični fakulteti v Mariboru, so sporočili z ministrstva za znanost in tehnologijo.
Avdejev nov vesoljski rekorder
24. 07. 1999 19.28
Ruski vesoljec Sergej Avdejev je včeraj ob 3. uri po srednjeevropskem času dosegel rekord v dolžini bivanja v vesolju.