krajih
Pustovanje po Sloveniji
25. 02. 2001 00.00
Pustne norčije so na vrhuncu po vsej Sloveniji in še posebej v tistih krajih, kjer so karnevali in pustne povorke že stoletna tradicija. Prizadevni pa so pustovalci tudi drugod, kot denimo na Viru pri Domžalah, kjer so na ulicah uganjali norčije enajstič. V poldrugo uro trajajočem sprevodu je sodelovalo več kot trideset skupinskih mask, najbolj pa je navdušila skupina, kaj drugega kot norih krav, ki so odvečno mleko škropile kar po obiskovalcih. Ker Domžalčani nimajo neke etnografske tradicije, njihove maske prikazujejo aktualne politične dogodke, junake iz filmov, športa in zgodovine. V beli limuzini se je tako v spremstvu pionirk in pionirjev pripeljal nesmrtni Tito. Še enkrat smo danes podoživeli vse zaplete okrog izvolitve ameriškega predsednika. Dotrajan avtobus pa je naznanil prihod znamenite družine Krstič iz filma Ko to tamo peva. S seboj so imeli živega prašička. Na domžalskih ulicah sta se danes pomerili moštvi Ferrarija in Mclarna, ekipa radia Hit je tokrat nastopila v vlogi likov iz humoristične serije Alo Alo. Ogromen trojanski krof je gotovo pocedil sline vsem lačnim, virski policisti pa so pri begu čez mejo ujeli skupino ilegalcev.
Množični poboj prašičev
25. 02. 2001 00.00
V Veliki Britaniji se je začelo množično klanje prašičev v želji, da zatrejo širjenje parkljevke in slinavke. Vladni glavni veterinar Jim Scudamore je napovedal, da bodo prašiče klali na šestih potrjenih krajih izbruha bolezni, prav tako pa tudi na dveh sosednjih farmah. Da bi preprečili širjenje bolezni so uvedli posebne mere, saj bi lahko izbruh bolezni prizadel vzrejno industrijo, ki si je komaj opopmogla od borbe proti bolezni norih krav. Od petka dalje že velja sedemdnevna prepoved prevažanja goveda, prašičev, ovac in koz. Velika Britanija je že v sredo prepovedala izvoz živali, mesa in mlečnih proizvodov - ZDA, Rusija in Evropska unija pa so sprejele uvozne prepovedi. Madžarska in Romunija sta že napovedali enake mere.
Nadaljevanje konference na Bledu
24. 02. 2001 00.00
Na Bledu se danes nadaljuje mednarodna konferenca o demokraciji, človekovih pravicah ter varstvu etničnih in verskih manjšin v JV Evropi, ki jo v okviru Pakta stabilnosti za JV Evropo organizira nevladna organizacija ISCOMET s sedežem v Mariboru. Več kot sto strokovnjakov, politikov, verskih dostojanstvenikov iz držav JV Evrope in mednarodnih organizacij razpravlja o dosežkih in pomanjkljivostih v razvoju demokracije, obnovi in zaščiti kulturne dediščine manjšin ter prispevku verskih skupnosti k spravi. Slovenija v prvi polovici leta sopredseduje prvemu delovnemu omizju pakta stabilnosti, to je omizju za demokratizacijo in človekove pravice.
Zaostrene razmere na jugu Srbije
19. 02. 2001 00.00
V Beogradu sta se na krizni seji sestali srbska in jugoslovanska vlada. Srbski voditelji so razpravljali o razmerah na Kosovu in o morebitnih ukrepih srbskih sil proti albanskim gverilcem v okolici Bujanovca. Na jugu Srbije pa so zjutraj potekali hudi spopadi med srbskimi silami in Osvobodilno vojsko Bujanovca ter Preševa, ki so zahtevali nove žrtve. Po poročanju Radia Indeks so oboroženi Albanci davi znova napadli postojanko srbske policije v vasi Lučane v občini Bujanovac na jugu Srbije.
Dokumentarni filmi Agathe Christie
14. 02. 2001 00.00
Po Evropi potuje razstava, na kateri prvič predstavljajo kratke barvne dokumentarne filme, ki jih je od leta 1938 posnela mojstrica kriminalnega romana Agatha Christie (1890-1976). Britanska pisateljica je filme posnela na krajih arheoloških izkopanin v Siriji in Iraku, kjer je spremljala soproga, znanega arheologa Maxa Mallowana. Konzervator Britanskega muzeja, ki je pristojen za Bližnji vzhod, John Curtis, je povedal, da doslej ni bilo filmskih posnetkov o izkopaninah, ki jih je Christijeva posnela v Tel Braku in Šagar Bazarju v Siriji leta 1938 ter Nimrudu v Iraku med letoma 1952 in 1957. Filme je hranila družina Agathe Christie. Posnetki so pomembni, ker je pisateljica ujela predvsem vsakdanje življenje ljudi na teh območjih in ne toliko samih arheoloških izkopanin.
Četrta serija koncertnega cikla GM ODER
12. 02. 2001 00.00
Zveza Glasbene mladine Slovenije letos že desetič organizira koncertni cikel GM ODER, na katerem se predstavljajo mladi slovenski glasbeniki in komorne skupine. Gre za glasbeno izkušnjo v obliki tedenske koncertne turneje po različnih slovenskih krajih. V tem tednu bo tako potekala že četrta serija letošnje sezone, na kateri se bosta predstavila trobentač Matej Rihter in pianistka Tina Gašperšič. Otvoritveni koncert bo nocoj ob 19. uri v Glasbeni šoli v Črnomlju, sledile pa bodo še tri ponovitve: v torek, 13. februarja, ob 19.30 v Studiu 14 Radia Slovenija, v sredo, 14. februarja, ob 18. uri v Glasbeni šoli v Hrastniku in v četrtek, 15. februarja, ob 18.30 v Glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu.
Pol Slovenije poleti potovalo
03. 02. 2001 00.00
Skoraj polovica Slovencev se je med lanskim julijem in septembrom odpravila na turistično potovanje, bodisi zasebno ali poslovno. Po ugotovitvah državnega urada za statistiko je dobrih 42 odstotkov slovenskega prebivalstva v omenjenem trimesečju odšlo vsaj na eno daljše potovanje z najmanj štirimi prenočitvami.
V Čečeniji doslej umrlo skoraj 18.000 mož
02. 02. 2001 00.00
V poldrugo leto trajajoči vojni v severnokavkaški ruski republiki Čečeniji je po najnovejših podatkih na obeh straneh umrlo skoraj 18.000 oboroženih mož. Kot je danes sporočil namestnik vodje generalštaba ruske vojske Valerij Manilov, je v vrstah ruskih sil v Čečeniji življenje izgubilo 2728 mož, 7971 pa jih je bilo ranjenih. Omenjeni uradni podatki naj bi bili nižji od dejanskih.
Lani večji turistični obisk
26. 01. 2001 00.00
Slovenske turistične kraje in znamenitosti je v lanskem decembru obiskalo 114.648 gostov, kar je za osem odstotkov več kot v decembru 1999. Po prvih podatkih državnega urada za statistiko o turističnem prometu so lansko leto v Sloveniji zabeležili skoraj dva milijona (1.955.672) turistov oz. za 12 odstotkov več kot v letu 1999, od tega dober milijon tujih in 866.711 domačih.
Slovesnosti v čast novega predsednika
19. 01. 2001 00.00
V ameriški prestolnici so se včeraj začele štiridnevne slovesnosti v čast novega predsednika Georga Busha ml., ki bo položaj uradno nastopil po prisegi v soboto, 20. januarja. Bush se je skupaj s soprogo Lauro in podpredsednikom Dickom Cheneyjem udeležil zabavne prireditve s koncerti in ognjemeti pred Lincolnovim spomenikom, zvečer pa izrazil hvaležnost za obilno predvolilno podporo bogatim donatorjem in republikanski stranki. Na večerji z donatorji je udeležence navdušil z izjavo, da ve, kdo plačuje račune, zaradi česar ne bo pozabil na zmanjševanje davkov. Novoizvoljeni predsednik je poudaril, da njegova administracija prinaša spremembe, v kar nihče ne dvomi.
Obletnica komunistične revolucije na Kubi
02. 01. 2001 00.00
Na Kubi so novoletno zabavo sinoči nadaljevali s praznovanjem največjega državnega praznika, 42. obletnice komunistične revolucije. Prvega januarja leta 1959 je otok, ki je bil do takrat pod močnim vplivom Združenih držav Amerike, bežeč pred revolucijo zapustil predsednik Battista, oblast pa je prevzel Fidel Castro.
Novembra več turistov
22. 12. 2000 00.00
Novembra je slovenske turistične kraje in znamenitosti obiskalo 104.382 gostov, kar je za pet odstotkov več kot v istem mesecu lani. Po prvih podatkih državnega urada za statistiko o turističnem prometu so v Sloveniji v prvih enajstih mesecih zabeležili 1.839.525 turistov oz. za 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Rupel sprejel Slovence iz Avstrije
20. 12. 2000 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel je sprejel predstavnike slovenske manjšine v Avstriji. Kot je izjavil po pogovorih, so na srečanju izrazili zadovoljstvo ob nedavni odločitvi avstrijskega ustavnega sodišča, ki je priznalo uradno rabo slovenščine tudi v krajih, kjer živi manjši delež Slovencev kot je doslej določala uredba avstrijske vlade. Po ministrovih besedah pomeni ta odločitev sodišča bistveno širšo in dosledno uporabo slovenščine. Napovedal je tudi, da se bo v začetku prihodnjega leta na Dunaju srečal z avstrijsko zunanjo ministrico Benito Ferrero-Waldner, s katero bosta govorila tudi o zaščiti manjšine.
Na mejah prijeti ilegalci
03. 12. 2000 00.00
Pri varovanju državne meje je bilo prijetih 27 tujcev, ki so pred tem na nedovoljen način prišli v Slovenijo. Od omenjenih je bilo 13 državljanov Bangladeša, šest državljanov Irana ter po štirje državljani Afganistana in Somalije. Kar 21 tujcev je zaprosilo za azil in so bili odpeljani v azilni dom v Ljubljano, zoper šest tujcev pa je postopek še v teku. Na mejnih prehodih pa je bilo zavrnjenih pet tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo.
Spletni Prešeren
29. 11. 2000 00.00
Založba Pasadena je predstavila uradno spletno stran največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Stran je bila pripravljena v sodelovanju z ministrstvom za kulturo, ki je tudi finančno podprlo projekt. Na naslovu www.preseren.net bo odslej na enem samem mestu moč najti podatke o Prešernovem življenju, njegovi dobi, vse portrete, podatke o sodobnikih, časovni trak njegovega življenja, podatke o krajih, ki jih je obiskal ali v njih bival, ne manjka pa niti njegovo rodoslovno drevo.
Prijeli Lončariča
27. 11. 2000 00.00
Policisti so zgodaj zjutraj v različnih krajih v državi skupaj aretirali skoraj 30 slovenskih državljanov, članov kriminalne združbe, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem ljudi. Med njimi je tudi Josip Lončarič, eden vodilnih organizatorjev tihotapljenja ljudi z Daljnega vzhoda v zahodno Evropo.
Poplave na jugovzhodu Azije
26. 11. 2000 00.00
Močno deževje že nekaj dni pesti celotno območje jugovzhodne Azije. Poplave in zemeljski plazovi, ki so prizadeli indonezijski otok Sumatro, so doslej terjali najmanj 86 življenj, več kot 80 ljudi pa je pogrešanih, so danes sporočili reševalci. Plazovi blata so na treh krajih pokopali okoli 100 hiš. Obilno deževje je najbolj prizadelo zahod in sever otoka. Poplavljenih je več tisoč hektarov riževih polj, zaprte so številne prometne povezave, več tisoč ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Pri odpravljanju posledic ujme, ki traja že od minulega ponedeljka, sodeluje tudi vojska.
Poplave v Indoneziji in na Tajskem
26. 11. 2000 00.00
Po silovitem deževju so na indonezijskem otoku Sumatra plazovi blata na treh krajih pod seboj pokopali že približno 80 ljudi in več kot sto hiš. Reševalcem je do danes uspelo najti 21 trupel, za 62 pogrešanih pa skoraj ni več upanja. V uničujočih poplavah v sosednji provinci Aceh je umrlo 12 ljudi, o žrtvah poplav pa poročajo tudi iz sosednje Tajske, kjer so na jugu države zahtevale več kot 40 življenj.
Sporazum o mejnem železniškem prometu
16. 11. 2000 00.00
Madžarski minister za promet, zveze in vodno gospodarstvo Laslo Nogradi ter slovenski minister za promet in zveze Anton Bergauer sta danes v Lentiju podpisala meddržavni sporazum o mejnem železniškem prometu. Sporazum vsebuje tehnična vprašanja za obratovanje železnice - vožnjo vlakov, vprašanja carine in podobno -, katere gradnja bo končana do konca tega leta, sta povedala ministra.
Posledice neurja v Sloveniji
07. 11. 2000 00.00
Krajevni hudourniki in reka Savinja so malo po polnoči, ko je prišlo do izredno močnega naliva na območju Solčave v Zgornjesavinjski dolini, poplavili več stanovanjskih in gospodarskih objektov, sprožilo se je tudi več manjših zemeljskih plazov. Tudi v občini Luče je Savinja prestopila bregove in zalila stanovanjske objekte. Cesta v Solčavo je neprevozna, saj je Savinja poškodovala most na tej cesti ter most do zaselka Raduha. Občini Solčava in Luče sta od druge ure zjutraj brez elektrike. Tudi v občini Nazarje so razmere zelo kritične, saj se je Savinja pri tovarni Elkroj izlila iz svoje struge in zalila tovarno in nekaj objektov v bližini. Vse druge reke na Celjskem močno naraščajo, vendar so zaenkrat še vedno v strugah. Zaradi obilnih padavin na območju Gorenjske so vode prestopile bregove in poplavile ceste na posameznih odsekih, hudourniki pa so na vozišče nanosili več kamenja, blata in listja. V soteski med Bledom in Bohinjem je na vozišču veliko vode in večjih skal, na Črnivcu pa je voda zalila podvoz, ki je zato neprevozen. Zaradi zemeljskega plazu je zaprta tudi cesta Kropa - Dražgoše. Na Jesenicah je voda zalila Tomšičevo cesto. Železniška proga Jesenice - Lesce je zaprta, ker je hudournik na tire nanosil skale in vejevje (potnike na omenjeni relaciji prevažajo z avtobusom). Prav tako je zaprta železniška proga Bohinj - Most na Soči, ker je predor zalila voda. Voda je sicer na območju Gorenjske zalila in ogrozila tudi več hiš. Sprožilo pa se je tudi več zemeljskih plazov. V Koprivniku je voznik traktorja, sicer policist, okrog ene zjutraj odstranjeval manjši zemeljski plaz s ceste. Med tem se je sprožil nov, še večji zemeljski plaz, ki je traktor porinil s ceste 20 do 30 metrov globoko v strugo potoka in ga zasul. Voznik traktorja je ob tem utrpel tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče poškodbam podlegel.
Slovenski policisti na Kosovo
01. 11. 2000 00.00
Slovenija po strokovnjaku za razminiranje in civilnih sodnikih v mirovno misijo ZN na Kosovu zdaj pošilja tudi policiste. 15 slovenskih policistov, ki so se za nalogo usposabljali več kot mesec dni, bo 3. novembra krenilo na Kosovo, kjer bodo v enotah civilne policije UNMIK pomagali skrbeti za red in varnost. Po besedah vojaškega svetovalca slovenske misije pri ZN generala Janeza Slaparja gre za največjo skupino slovenskih policistov v katerikoli mirovni operaciji doslej, ki pa ne bo delovala kot enota, ampak bo vsak posameznik deloval v okviru svoje usposobljenosti po različnih krajih Kosova.
Spopadi na območju Gaze
31. 10. 2000 00.00
Na območju Gaze so se v več krajih spopadli pripadniki izraelske vojske in Palestinci. Več sto Palestincev je izraelske vojake obmetavalo s kamenjem, ti pa so odgovorili s streljanjem z gumijastimi naboji in solzivcem. V spopadih je umrl en Palestinec, 14 pa je ranjenih.
Ob Dnevu reformacije
31. 10. 2000 00.00
Danes, na sam dan reformacije, v vseh evangeličanskih cerkvah po državi potekajo praznična bogoslužja. Konec novembra pa bodo v Murski Soboti pripravili tudi znanstveni simpozij ob 450-letnici prve slovenske tiskane knjige. Na včerajšnji osrednji državni slovesnosti v počastitev dneva reformacije in 450-letnice izida prve slovenske tiskane knjige v Cankarjevem domu je govoril Oto Norčič, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar. Po njegovih besedah Slovenci kljub kulturnemu, zgodovinskemu, duhovnemu in literarnemu pomenu Primoža Trubarja in drugih protestantov, razen nekaj faksimilov, še vedno nimamo znanstvene izdaje Trubarjevih zbranih del, kaj šele del drugih protestantskih piscev. Slovensko protestantsko društvo je že dalo pobudo za izdajo Zbranega dela Primoža Trubarja, odprto pa je vprašanje sredstev.
V Opatiji cenijo slovenske goste
26. 10. 2000 00.00
Turistični delavci hrvaškega obmorskega mesta Opatija, ki leži na severovzhodni obali Istre, za turiste ne ponujajo le programov za čas poletne turistične sezone, ampak tudi za t. i. mrtvo sezono. Kot so danes v Ljubljani na predstavitvi ponudbe za zimski čas povedali turistični delavci iz Opatije, v tem jadranskem mestu cenijo slovenske goste, ki jih je vsako leto več. Ob tem so izpostavili bližino Opatije, dobre prometne povezave in njeno blago zimsko klimo, ko je povprečna temperatura zraka okoli sedem stopinj Celzija, mesto pa je zavarovano pred močnimi jadranskimi vetrovi in ima zato bujno vegetacijo.
Večja zaščita osebja ZN
24. 10. 2000 00.00
V poročilu o zaščiti osebja ZN na območjih spopadov je generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan predlagal povečanje sredstev v ta namen za 30 milijonov dolarjev letno. Po Annanovem mnenju je sedanji sistem zagotavljanja varnosti zastarel za najmanj 20 let, saj svetovna organizacija svoje osebje pošilja v vse bolj nevarna območja odkritih spopadov znotraj držav, pri čemer je od 1. januarja leta 1992 do 18. septembra 2000 umrlo 198 civilnih pripadnikov ZN. Annan je kot nevzdržno označil trenutno stanje, ko za 70.000 članov ZN po 150 krajih sveta na sedežu ZN skrbi le devet profesionalcev.
Danes 62 domnevnih kršitev volilnega molka
15. 10. 2000 00.00
Dežurna služba MNZ za spremljanje volitev je danes do 19. ure, ko so se zaprla volišča za parlamentarne volitve, prejela 62 prijav domnevnih kršitev volilnega molka, kar je sicer manj kot včeraj, ko jih je bilo v celem dnevu prijavljenih 72. Pri večini kršitev - v štiriindvajsetih primerih - je šlo za trganje, poškodovanje in prelepljanje plakatov, proti eni osebi pa bodo zato podali tudi prijavo oz. predlog sodniku za prekrške. V uradu varuha človekovih pravic, kjer je volitve prav tako spremljala dežurna služba, pa so danes prejeli 70 klicev ljudi, ki so želeli pojasnila glede izvedbe volitev ali pa so želeli opozoriti na domnevne kršitve volilne zakonodaje, večjih kršitev pa po njihovi oceni ni bilo.
Beograjski nadškof o razmerah v ZRJ
15. 10. 2000 00.00
Beograjski nadškof koadjutor Stanislav Hočevar se je včeraj mudil na enodnevnem obisku v Sloveniji. Kot so sporočili iz njegovega kabineta, je nadškof ob tem še posebej izrazil zadovoljstvo, da sta se slovenski premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle z njim izčrpno pogovorila o novonastalih razmerah v ZRJ ter možnih poteh sodelovanja.
Slovenija danes z Luxembourgom
07. 10. 2000 00.00
Slovenska nogometna reprezentanca "ob nepravem času" prihaja v Luxembourg, v okviru prve evropske skupine prizorišče druge kvalifikacijske tekme za nastop na svetovnem prvenstvu na
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Stota uprizoritev vajenca Hlapiča
27. 09. 2000 00.00
Ob prvi obletnici poklicnega delovanja in ob začetku nove sezone bo Mini teater Ljubljana v nedeljo, 1. oktobra, uprizoril že stoto ponovitev lutkovne uspešnice Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča. Teater je v letu dni organiziral več kot 450 najrazličnejših kulturnih prireditev, ki si jih je ogledalo 50.000 obiskovalcev, na Ljubljanskem gradu pa so uredili novo lutkovno gledališče. S predstavo Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča je Mini teater gostoval v več slovenskih krajih in na devetih mednarodnih lutkovnih festivalih v Italiji, Španiji, Iranu in Sloveniji.