krat
Ljubitelj nogometa z zvitim prstom - zaradi telefona
27. 04. 1998 10.35
Fanatični ljubitelj nogometa, Britanec Rod Laver, se bo povsem zagotovo spremenil v sovražnika telefoniranja. V želji, da bi si preskrbel vstopnico za nogometno tekmo med Anglijo in Tunisom, ki je v okviru prihajajočega Svetovnega nogometnega prvenstva bila v Marseillesu, je polna dva dni, kar 1.500-krat, po telefonu klical dežurno številko Francoske nogometne zveze. Na žalost neuspešno. Vstopnice ni dobil, zato pa si je zvil prst. Londonski Mirror je objavil njegovo fotografijo s povezanim kazalcem desne roke.
Vodna para v ozvezdju Oriona
20. 04. 1998 08.49
Skupina ameriških znanstvenikov je v plinskem oblaku v ozvezdju Oriona odkrila veliko množino vodne pare, je poročal francoski radio Radio France International. Čeprav ne gre za prvo odkritje takšne vrste pa, so tokrat prvikrat opazili tolikšno zgostitev vode v vesolju; zgostitev 20-krat presega podobna osredotočenja vode drugje v vesolju.
V torinski stolnici spet na ogled Kristusov mrtvaški prt
19. 04. 1998 11.56
V torinski stolnici je po 20 letih vnovič na ogled slavni Kristusov mrtvaški prt. Shranjen je pod neprebojnim steklom v skrinji, odporni na ogenj, na njem pa naj bi bil viden odtis obraza in telesa Jezusa Kristusa.
Film Titanik si je ogledala že 50-krat
16. 03. 1998 08.45
12-letna Gloria iz nekega mesteca v osrednji Italiji gre v kino vsak dan, in sicer ob isti uri v isti kinematograf, kjer si ogleda vselej isti film - Titanik. Doslej je Gloria film videla že 50-krat, vendar se ga ni še naveličala. Svojima hišnima ljubljenčkoma je nadela imeni glavnih igralcev, Jack in Rose. Lastnik kina Giancarlo Malferrari je dejal, da dekletce prihaja vsak dan na predstavo ob 21. uri, ob vikendih pa si dnevno ogleda po dve predstavi. Malferrari je dejal, da so bili uslužbenci sprva začudeni ob nenavadnem početju Glorie, pozneje pa so ji pogosto celo prihranili njen priljubljeni sedež. Gloria je novinarjem dejala, da ni oboževalka Leonarda Di Capria, temveč obožuje lik, ki ga Di Caprio v filmu igra - to je Jack Dawson, siromašni umetnik, ki si je karto za vožnjo s Titanikom priigral pri kartanju.
Jeff Hornacek je počival
12. 03. 1998 10.57
Petindvajset točk Karla Malonea in 16 Johna Stocktona je Utahu zadostovalo za prvo letošnjo zmago proti Sacramentu. Na tej tekmi je Stockton dosegel svojo 15.000. točko v NBA ligi, Jeff Hornacek pa je moral zaradi poškodbe gležnja prvič po 299 tekmah svoje soigralce spremljati s tribun.
Po čem si zapomniti olimpijske igre v Naganu?
20. 02. 1998 16.44
Osemnajste zimske olimpijske igre si bo večina zapomnila po dveh stvareh. Najprej, po vremenu, ki je zrlo živce vseh, tako nastopajočih, kot novinarjev, gledalcev in drugih. Tisti, ki smo bili že prej na nekaterih olimpijskih igrah, se taksnega vremena pravzaprav ne spomnimo. Že res, da so bile posamične tekme prestavljene tudi že prej, toda taksne odvisnosti od vremena že dolgo ni bilo. Vse bi bilo v redu, če bi tekmo prestavili in jo potem v prestavljenem vremenu tudi opravili. Tu na Japonskem pa je bilo takole: pogled skozi okno kaze na sonce. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze dež. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze sneg. In tako je slo kar iz dneva v dan. Druga stvar, ki bo ostala v spominu okoli 8000 novinarjev iz vsega sveta pa je japonski "red". Prve dni olimpijskih iger nisi mogel praktično nikamor, ne da bi popreje vsaj 10-krat pokazal ustrezno akreditacijo oziroma ustrezno dovoljenje. Japonci so bili sicer vedno zelo vljudni, se neprestano klanjali (pravi čudež je, da jih ima se toliko pokončno držo), toda popustili niso niti za ped. V ilustracijo tega, samo en primer. Včeraj, ko smo se vozili iz Yakebitaija, kjer je bil ženski slalom, je bil cel novinarski avtobus namenjen na parkirišče pred hotelom South Prince, kjer smo imeli avtomobile. Toda, japonski šofer je imel na svojem razporedu napisano: East Prince-South Prince. In nič ni pomagalo, da je cel avtobus vpil in kričal, da je 15-minutna vožnja proti East Prince hotelu nepotrebna. Šofer se je mirno nekajkrat priklonil in nas nato odpeljal po svojem (!) voznem redu, pa čeprav niti en sam novinar ni bil namenjen v kraj njegovega prvega postanka. Prav zanimivo pa je, ko se primeri karkoli izven "voznega reda". Tedaj Japonci ne znajo reagirati in so popolnoma izgubljeni. Več kot očitno je njihovo popolno pomanjkanje reagirati v novih, nepredvidenih okoliščinah. Toda, taksni pač so, to je del njihove zgodovinske in kulturne dediščine in zelo, zelo težko jih kaj odvrne, da ne stopajo po ustaljenih poteh. Za obiskovalca iz Evrope gotovo ostajajo Japonci uganka. Sama športna dogajanja so seveda tudi zanimiva. Niso pa na Japonskem tako spektakularna, kot so bila denimo pred štirimi leti v Lillehammerju na Norveškem. Norvežani so morda celo najbolj športen narod na svetu in v tem jim Japonci niso kos. Tudi v Naganu in okolici (večina zunanjih tekmovališč je oddaljenih skoraj 2 uri vožnje) je bilo veliko gledalcev, tako kot v Lillehammerju. Je pa ena, bistvena razlika. Na Norveškem so ljudje brez izjeme prihajali na tekmovanja spontano, tu na Japonskem pa je navzlic njihovi prisrčnosti le čutiti, da jih je bilo lepo število na tekmovanja "poslanih". Toda, kot sem že zapisal; vedno je potrebno imeti v glavi azijski in evropski način mišljenja in življenja! Ta dva pa sta včasih tako različna kot dan in noč. Sami tekmovalni objekti so, tako kot se za visoko tehnološko razvito državo spodobi, dobro ali celo odlično pripravljeni. Japonci so se res potrudili in naredili vse, da bi si njihove-18-te zimske olimpijske igre ostale v večnem spominu. Tisto, kar je fasciniralo mene in po čemer si jih bom tudi zapomnil pa je poudarek na vlogi otrok. Taksnega poudarka generacijam, ki prihajajo se ni bilo. Kot vemo, pa je potrebno z vzgojo in pridobijanjem pravih vrednot začeti zgodaj. In Japonci se tega zavedajo. O samih športnih tekmovanjih in deležu slovenskih športnikov pred koncem iger ne bi govoril. O tem spregovoriti bo pravi čas, ko bo konec zadnje tekme.
Voyager 1 odslej rekordno daleč od Zemlje
17. 02. 1998 19.00
Drevi, približno ob 23.10 po srednjeevropskem času bo ameriška samodejna sonda Voyager 1 glede na razdaljo od Zemlje prehitela ameriško samodejno sondo Pioneer 10 in postala najbolj oddaljen predmet, ki ga je izdelal človek. Voyager 1 je zdaj oddaljen od Zemlje 10,4 milijarde km in se giblje s hitrostjo 17,4 km/s. Četrt stoletja je bil Pioneer 10 človekov najbolj oddaljeni predmet, zdaj pa prevzema "štafetno palico" Voyager 1. Sondi se oddaljujeta od Sonca v skoraj nasprotnih smereh in sta zdaj blizu 70-krat dlje od našega dnevnega svetila kot Zemlja. Na tej razdalji sije Sonce 5.000-krat šibkeje kot na Zemlji. Zato se sondi gibljeta skozi zelo hladno okolje. Toda zahvaljujoč radioizotopskim toplotno-električnim generatorjem (RTG) sondi tudi na tako veliki razdalji še vedno delujeta. V pasadenskem Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v Kaliforniji pravijo, da je že samo dejstvo, da Voyager 1 še vedno pošilja podatke pomemben tehniški dosežek.
Nenavadna Paša
17. 02. 1998 10.33
Paša Grišuk, skupaj z Jevgenijem Platovom že drugič zapored olimpijska zmagovalka pri plesnih parih v umetnostnem drsanju, je vse prej kot dolgočasna. Nasprotno: o njej ves čas krožijo zgodbice in njihovo število zrase vsakič, ko z Jevgenijem zmagata, to pa se je zgodilo že 22-krat zapored. Vedno svetlejša blondinka si je pred leti spremenila ime - v Pašo se je preimenovala iz Oksane, ker so jo ljudje ves čas zamenjevali z olimpijsko zmagovalko v drsanju Oksano Bajul. Paša trdi tudi, da je leto mlajša, kot je zapisno v uradnih evidencah - rojena naj bi bila leta 1972 in ne 1971. Časopise je polnila tudi njena afera z drsalcem Aleksandrom Zulinom, ki je skupaj z ženo Majo Usovo v Lillehammerju osvojil srebro. Znan je tudi primer, kako jo je branila teta - kot novinarka je napadla njene nasprtnike. Paša je sprta tudi z nekaterimi drsalnimi kolegi in vsake toliko se s kom javno sporeče. Vendar pa še vedno zmaguje - torej zna tudi drsati.
Dokazano je, da poroka zmanjšuje spolno privlačnost
15. 02. 1998 11.38
Zakonski pari se v povprečju ljubijo za četrtino redkeje kot tisti, ki živijo skupaj neporočeni, je pokazala javnomnenjska raziskava, ki so jo izvedli na pobudo znanega proizvajalca kondomov Durex. Izsledki ankete, objavljene v irskem časniku The Examiner, kažejo, da se poročeni pari ljubijo povprečno 135-krat na leto, medtem ko si "koruzniki" za ljubezen "vzamejo" v povprečju 175 noči v letu, torej 40 več.
Nenavadni ukrepi rotterdamske policije zoper mlade prestopnike
31. 01. 1998 11.22
Dva policista iz Rotterdama sta nekemu 15-letnemu šolarju predpisala nenavadno kazen, ker jima je pokazal dvignjen srednji prst. Za kazen je moral sedeti "po šoli" na policijski postaji in pisati kazensko nalogo. Naloga, ki jo je moral napisati 50-krat, se je glasila: "Ne smem pokazati srednjega prsta". Starši in ravnatelj šole so se s tako kaznijo baje zelo strinjali.
Poraba zemeljskega plina po svetu narašča
25. 01. 1998 11.30
Zemeljski plin po podatkih mednarodne zveze za plin že zdaj zadovolji približno četrtino svetovnih potreb po energiji. Ocene strokovnjakov kažejo, da bo do leta 2005 njegova poraba v povprečju rasla z osemodstotno stopnjo letno, ko naj bi dosegla 3,3 krat večjo porabo kot v letu 1990. Ugotovljene svetovne zaloge zemeljskega plina znašajo približno 150 tisoč milijard kubičnih metrov, kar bi ob današnji potrošnji v višini dveh milijard kubičnih metrov letno, zadostovalo za naslednjih sedemdeset let. Ob upoštevanju ocen nepotrjenih zalog pa naj bi bilo plina dovolj za prihodnjih sto let, ob uvedbi novih tehnologij in boljši izkoriščenosti tega energenta pa za še enkrat toliko, torej za prihodnjih dvesto let.
Matični odbor za področja kulture, šolstva in športa v načelu podpira letošnji proračun
15. 01. 1998 16.13
Parlamentarni odbor za kulturo, šolstvo in šport se je seznanil s predlogom državnega proračuna za letošnje leto na vseh treh omenjenih področjih ter po obširni razpravi brez glasu nasprotovanja izglasoval predlog, naj državni zbor ob splošni proračunski razpravi v naslednjem tednu podpre nadaljni postopek pri sprejemanju proračunskega predloga vlade. Ministrstvo za kulturo naj bi v letošnjem letu razpolagalo s 17,9 milijarde tolarjev, kar predstavlja šestodstotno rast proračunskih sredstev v primerjavi z minulim letom. Kot je med uvodno predstavitvijo povedal minister Jožef Školč, se v tem okviru srečujejo s podobnimi zadregami kot lani, saj je na primer sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje v razmerju s prijavami 10-krat premalo, na področju programov pa je štiri in pol-krat manj denarja kot znašajo dejanske ambicije.
Širjenje nalezljivih bolezni med evropskimi zaporniki
08. 01. 1998 16.30
V mnogih evropskih državah je stopnja okuženosti z virusom HIV in tuberkulozo med zaporniki mnogo višja od tiste med povprečno populacijo. Širjenje nalezljivih bolezni med zaporniki je predvsem posledica nezaščitenih spolnih odnosov, uporabe nerazkuženih igel in preobremenjenosti zaporniških zmogljivosti, so sporočili iz danske regionalne organizacije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
Podvojen obseg tujih vlaganj v Bolgariji
27. 12. 1997 10.45
Bolgarija je leta 1997 zabeležila za 502 milijona ameriških dolarjev tujih vlaganj, kar je dvakrat več kot leta 1996 in kar 15-krat več kot leta 1992. Na prvem mestu med tujimi vlagatelji je Nemčija, ki je letos v Bolgariji ustvarila približno petino vseh tujih naložb, sledijo pa ji Belgija, Nizozemska, Velika Britanija in ZDA.
Racionalizacija poslovanja Ericsonna
24. 12. 1997 08.51
Švedski časnik Dagens Nycheter je v začetku decembra poročal, da bo švedski telekomunikacijski velikan Ericsson obvestil približno 10.000 zaposlenih o ukinitvi njihovih delovnih mest. Iz Ericssona Slovenija so v zvezi s tem poslali pojasnilo, v katerem poudarjajo, da je razlog temu racionalizacija poslovanja in predvsem doseganje višje stopnje dobička v podružnici Ericsson Telekom. Ta podružnica med drugim proizvaja tudi AXE centrale, ki so zaradi novih tehnoloških dosežkov fizično 5-krat manjše. Posledično to pomeni seveda tudi zmanjšanje števila zaposlenih, od katerih bodo mnogi našli zaposlitev znotraj drugih enot Ericssona, pojasnjujejo v Ericssonu Slovenija.
<i>Umetni cikloni</i> v Maleziji
13. 11. 1997 00.00
Malezija bo dobila rusko tehologijo za izzivanje <i>umetnih ciklonov</i>, ki naj pregnali smog zaradi ogromnih gozdnih požarov v sosednji Indoneziji. Malezijski minister za znanost, tehnologijo in zaščito okolja Law Hieng Ding je povedal, da tehnologija, ki jo Rusija namerava dati Maleziji, ustvarja velikanske ciklone, ki razženejo dim in prinesejo dež. Upravljajo jo prek satelita in je cenejša od umetnega dežja. Smog zaradi gozdnih požarov že tri mesece ogroža prebivalce jugovzhodne Azije. Malezija je v Indonezijo septembra poslala več kot tisoč gasilcev in več kot 250-krat izzvala umetni dež v malezijskem in indonezijskem zračnem prostoru.