kredita

DZ odobril kredit za gradnjo avtoceste

16. 02. 2000 15.41

Državni zbor je v nadaljevanju včeraj prekinjenega odločanja v tretjem branju sprejel zakon o izdaji državnega soglasja za najem kredita v znesku 9,2 milijarde tolarjev, ki naj bi ga DARS najela pri Avtovie Venete za izgradnjo dveh etap avtocestnega odseka med Vipavo in Razdrtim. S tem soglasjem in včeraj sprejetim državnim poroštvom za najetje omenjenega kredita je DZ prižgal zeleno luč za nadaljevanje izgradnje primorskega kraka avtocestnega odseka Vipava - Razdrto.

Vlada za dograditev avtoceste

18. 11. 1999 21.32

Vlada je na današnji seji sprejela zakon o soglasju države družbi za avtoceste DARS za najetje kredita Autovie Venete S.p.A, za gradnjo 2. in 3. etape avtocestnega odseka Vipava-Razdrto v višini 92,504 milijarde italijanskih lir, ki naj bi ga DZ sprejel po hitrem postopku. Ob tem je vlada sprejela še uredbo o lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Razdrto, saj od priključka v Postojni do priključkov Senožeče in Vipava ni vmesnih dostopov na avtocesto in hitro cesto. Priključek, katerega stroški izgradnje znašajo približno 582 milijonov tolarjev, bo omogočal izločanje prometa v času neugodnih vremenskih razmer v smeri proti Vipavski dolini ali v smeri proti Sežani.

Stepašin se bo v Sarajevu zavzel za človekoljubno pomoč ZRJ

29. 07. 1999 10.27

Ruski premier Sergej Stepašin je danes v Moskvi zatrdil, da bo na sarajevski konferenci o paktu stabilnosti za JV Evropo opozoril predvsem na človekoljubno pomoč ZR Jugoslaviji in Kosovu. O tem naj bi se Stepašin podrobneje dogovarjal predvsem s predstavniki Francije in Nemčije.

OMO podprl garancijsko pogodbo z EIB

30. 06. 1999 15.04

Parlamentarni odbor za mednarodne odnose je na današnji seji podprl predlog zakona o ratifikaciji garancijske pogodbe med Slovenijo in Evropsko investicijsko banko (EIB) za projekt gradnje slovenskih avtocest ter ga predlagal v obravnavo in sprejetje v DZ.

Stepašin zagrozil s predlogom za glasovanje o zaupnici

10. 06. 1999 11.49

Samo tri tedne po imenovanju je novi ruski premier Sergej Stepašin zagrozil, da bo predlagal glasovanje o zaupnici vladi, če bo parlament še naprej blokiral sprejetje potrebnih zakonov.

SLS še vedno v dolgovih

01. 06. 1999 21.40

Leto 92 in takratna predvolilna kampanja ljudski stranki (SLS) povzročata nove in nove težave. Volilna kampanja stranke je bila namreč draga, uspeh na volitvah manjši od pričakovanega, dolgove pa je bilo treba vrniti.

Že tretji sindiciran kredit Slovenskim železnicam

29. 04. 1999 20.14

Nova Ljubljanska banka, SKB banka, Abanka in članice bančne skupine Nove Ljubljanske banke so se povezale v sindikat slovenskih bank, ki je danes s Slovenskimi železnicami (SŽ) podpisal pogodbo o kreditiranju železniške proge med slovensko-madžarskim mejnim prehodom Hodoš in Puconci. Vrednost dolgoročnega tolarskega kredita predstavlja protivrednost 71,3 milijona evrov. Kot so še sporočili iz Nove Ljubljanske banke, bodo SŽ kredit, ki je zavarovan z državnim poroštvom, v celoti odplačale v 10 letih po zaključenem črpanju.

Prihodnji teden v parlamentu nadaljevanje rednega zasedanja

24. 04. 1999 10.42

Državni zbor (DZ) bo prihodnji - praznični - teden v sredo in četrtek nadaljeval redno zasedanje, na katerem poslankam in poslancem ostaja še približno 30 zadev. Med torkovim praznikom, dnevom upora proti okupatorju, 27. aprilom, in začetkom prvomajskih praznikov ob koncu tedna se bosta med parlamentarnimi delovnimi telesi glede na napovedi sestala le odbor za obrambo in odbor za finance in monetarno politiko.

Croatia banka ima blokiran žiro račun

13. 02. 1999 09.42

Croatia banka ima od včeraj zaradi negativnega stanja na žiro računu, ki znaša 6,5 milijona kun, blokiran žiro račun. Kot je povedal predsednik uprave banke, Ivan Tarle, se pri hrvaški narodni banki dogovarjajo za pridobitev likvidnostnega kredita, s katerim bi v obdobju enega leta premostili likvidnostne težave. V rdeče številke so zajadrali kljub temu, da jim nekatere banke dolgujejo veliko več kot znaša trenutno negativno stanje. Tarle zato poudarja, da je Croatia bank solventna banka.

Croatia banka ima blokiran žiro račun

12. 02. 1999 17.07

Croatia banka ima od včeraj zaradi negativnega stanja na žiro računu, ki znaša 6,5 milijona kun, blokiran žiro račun. Kot je povedal predsednik uprave banke, Ivan Tarle, se pri hrvaški narodni banki dogovarjajo za pridobitev likvidnostnega kredita, s katerim bi v obdobju enega leta premostili likvidnostne težave.

S spremembo zakona do čim ugodnejšega posojila za izgradnjo plinskih blokov v TE Brestanica

16. 12. 1998 11.02

Odbor državnega zbora (DZ) za gospodarstvo je za odločanje na potekajoči izredni seji DZ pripravil predlog za noveliranje zakona o poroštvu RS za najetje posojil za izgradnjo plinskih blokov moči 2x114 MW v Termoelektrarni Brestanica. Predlagana novela ne spreminjajo višine in vrste poroštva za najem kredita, določa pa, da se lahko kredit najame tudi v drugi valuti, ne le v nemških markah.

Teamsystem Bologna - Union Olimpija 63:66 (27:38)

06. 11. 1998 08.28

Košarkarji Uniona Olimpije so v 6. krogu evropske lige (skupina D) na gostovanju v Bologni premagali Teamsystem s 66:63 (38:27).

Sklenili pogodbo o obnovi cest v severovzhodni Sloveniji

29. 09. 1998 16.22

Direkcija Republike Slovenije za ceste je danes s petimi izvajalci sklenila pogodbo za začetek obnove 46,8 kilometra glavne ceste med Dravogradom in Slovenj Gradcem, Dravogradom in Mariborom, Slovenj Gradcem in Petrovčami ter med Petrovčami in Celjem. Skupna pogodbena vrednost danes oddanih del znaša 1,35 milijarde tolarjev, sredstva za obnovo odsekov na navedenih glavnih cestah pa se bodo črpala iz kredita Republike Slovenije pri Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), so sporočili z ministrstva za promet in zveze.

Kredit Svetovne banke Ukrajini

18. 09. 1998 09.13

Svetovna banke je Ukrajini odobrila kredit v višini 25 milijonov dolarjev. Denar naj bi porabili za subvencije ukrajinskim kmetom ter ustanovitev finančnih ustanov v uralnih območjih. Odplačilna doba kredita je 20 let z 6,18 odstotno obrestno mero.

Ruske zlate in denarne rezerve presegle 18 milijard dolarjev

29. 07. 1998 10.57

Zlate in denarne rezerve ruske centralne banke so ob koncu prejšnjega tedna znašale 18,5 milijarde dolarjev, je na tiskovni konferenci povedal ruski finančni minister Oleg Vyugin. Znesek po njegovih besedah vključuje tudi prvo nakazilo stabilizacijskega kredita Mednarodnega monetarnega sklada (IMF), s katerim naj bi okrepili rubelj.

Sindiciran kredit za nakup vlakov

21. 07. 1998 16.21

Nova Ljubljanska banka, SKB banka in Abanka v vlogi organizatoric kredita ter Koroška banka, LB Banka Domžale in Banka Velenje kot udeleženke so se združile v sindikat slovenskih bank. Ta je s Slovenskimi železnicami podpisal pogodbo o kreditiranju nakupa potniških vlakov proizvajalca Siemens. Vrednost dolgoročnega tolarskega kredita predstavlja protivrednost 189,9 milijona mark. Slovenske železnice bodo kredit v celoti odplačale v 13 letih, zavarovan pa je s poroštvom R Slovenije.

Vlada dala soglasje NEK za pridobitev finančnega kredita

17. 07. 1998 08.42

Vlada je dala soglasje NEK za pridobitev finančnega kredita za financiranje posodobitve v znesku 130 milijonov nemških mark. Omenjeni kredit pokriva 70 odstotkov predračunske vrednosti od skupno 205 milijonov mark, kolikor znašajo vsi projekti modernizacije. Vlada se je seznanila tudi s poročilom o stanju urejanja odnosov med Slovenijo in Hrvaško glede NEK. Prihodnji teden naj bi se seje začasnega poslovnega odbora NEK udeležila tudi minister Dragonja in hrvaški minister za gospodarstvo Nenad Porges. Vlada je po besedah zunanjega ministra Borisa Frleca govorila tudi o odgovorih na poslanska vprašanja v zvezi s sporazumom o obmejnem prometu ter sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško in ob tem naložila MZZ, da odgovore dopolni z dodatnimi pojasnili temeljnih pojmov, ki so pomembni za razumevanje tega sporazuma.

Vlada bo najela posojilo v višini 5,21 milijona ekujev za Posočje

12. 06. 1998 08.58

Vlada je na današnji seji sprejela soglasje za najem posojila v višini 5,21 milijona ekujev, ki ga bo namenila za obnovo in razvoj Posočja. Kredit pod ugodnejšimi pogoji bo najela pri Skladu za socialni razvoj pri Svetu Evrope. Sklad naj bi o vlogi za kredit razpravljal že prihodnji teden.

IMF Tadžikistanu obljubil pomoč v vrednosti 40 milijonov dolarjev

31. 05. 1998 09.34

Tadžikistan bo od Mednarodnega denarnega sklada (IMF) do konca letošnjega leta prejel prvi del kredita v skupni vrednosti 120 milijonov dolarjev. Prvi obrok znaša 40 milijonov dolarjev, je v soboto sporočil IMF. Kot je po koncu enodnevnega obiska v Tadžikistanu izjavil predsednik sklada Michel Camdessus, ki se mudi na turneji po državah nekdanje Sovjetske zveze, bi Tadžikistan polovico obroka utegnil dobiti že konec junija, potem ko bo odločitev odobril odbor direktorjev sklada. Nadaljnja izplačila pa bodo po predsednikovih besedah pogojena z uspehom gospodarskih reform v državi. Mednarodni denarni sklad namerava Tadžikistanu v naslednjih treh letih odobriti približno 120 milijonov dolarjev pomoči pri izvajanju programa gospodarskih reform.

Temeljni kamen Delovega tiskarskega središča

29. 05. 1998 13.23

Ljubljanska županja Vika Potočnik in direktor Dela Tit Doberšek sta danes odkrila temeljni kamen za novo Delovo tiskarsko središče. Gre za enega večjih gospodarskih projektov v slovenski prestolnici, saj vrednost nove Delove tiskarne za tretje tisočletje znaša več kot dve miljardi tolarjev (22 milijonov DEM). Od te vsote je le tretjina tujega kredita, ostalo pa so lastna sredstva družbe Delo. Gradil jo bo ljubljanski SCT.

Svetovna banka planira sodelovanje pri izgradnji plinovoda

23. 05. 1998 10.46

Svetovna banka namerava sodelovati pri izgradnji magistralnega plinovoda med Njuksenico in Arhangelskom, dolgim 650 kilometrov, so sporočili včeraj iz arhangelske informativne službe. Udeležba naj bi imela obliko namenskega investicijskega kredita ali direktnih investicij z garancijo Svetovne banke v višini od 150 do 200 milijonov dolarjev. Predvidevajo, da se bo vrednost projekta povrnila v prvih desetih letih.

Podpis pisma o nameri za najem kredita pri EIB za avtocestni odsek Šentjakob-Blagovica

06. 03. 1998 12.40

Predsednik Evropske investicijske banke (EIB) Sir Brian Unwin in predsednik Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) Jože Brodnik sta danes v Ljubljani podpisala pismo o nameri za najem kredita pri EIB v višini 130 milijonov ekujev (približno 24 milijard tolarjev). DARS bo omenjena sredstva porabil za izgradnjo 20-kilometrskega odseka od Šentjakoba do Blagovice.