kreditnih
Nov sum zlorabe položaja
17. 11. 1999 20.30
Slovenjegraški kriminalisti so pred časom zaradi suma zlorabe položaja in pravic kazensko ovadili nekdanjo direktorico zadružne Hranilno-kreditne službe v Slovenj Gradcu Magdaleno Korent. Očitajo ji za 207 milijonov tolarjev neporavnanih kreditnih obveznosti, saj naj bi bili krediti dodeljeni brez sklenjenih in podpisanih pogodb ter kritja. V javnosti pa so se pojavila tudi namigovanja, da naj bi bili v kreditno afero vpleteni člani in simpatizerji Slovenske ljudske stranke.
Financial Times o prodaji delnic NLB
08. 09. 1999 14.34
Financial Times je v sredini številki objavil članek o nameravani prodaji 20- do 30-odstotnega delež Nove Ljubljanske banke (NLB). Ugledni gospodarski časopis je zapisal, da ima omenjena banka po mnenju vodilnih mednarodnih kreditnih agencij najvišjo oceno posojilnega tveganja med srednjeevropskimi bankami.
Ključni človek v aferi ''Kremeljgate'' obtožuje Jelcina
27. 08. 1999 12.52
Felip Turover - italijanski časopis Corriere della Sera ga v članku o poneverbah in pranju denarja, ki naj bi jih zagrešili ruski predsednik Boris Jelcin in njegovi bližnji sodelavci, predstavlja kot ključnega človeka afere ''Kremeljgate'' - je danes neposredno obtožil Jelcina finančnih goljufij.
Inšpektorji svarijo pred nakupi nelegalnih gradenj
02. 08. 1999 11.50
Inšpektorat RS za okolje in prostor pri nadziranju legalnosti gradnje objektov pogosto naleti na primere prodaje nepremičnin, ki se gradijo oz. so zgrajene brez predpisanih dovoljenj. Zato inšpektorat opozarja morebitne kupce ali najemnike, naj pred sklenitvijo pogodbe o nakupu ali najemu stavbe, stanovanja in poslovnega prostora preverijo, če imajo prodajalci zanje lokacijsko, gradbeno ter uporabno dovoljenje.
Računalniška kriminaliteta ne pozna meja
19. 05. 1999 17.52
Računalniška kriminaliteta ne pozna meja, je ena izmed misli svetovalca ministra za notranje zadeve v Uradu za javno varnost Andreja Rupnika na predavanju z naslovom Vdori v računalniške sisteme in zaščita pred njimi. Potekalo je v okviru sejma Varovanje, namenjeno pa zlasti problematiki računalniške kriminalitete, ki z globalizacijo dobiva vse večje razsežnosti.
Konec tedna stopi v veljavo zakon o deviznem poslovanju
20. 04. 1999 15.38
V petek, 23. aprila, bo v veljavo stopil zakon o deviznem poslovanju, ki med drugim ureja poslovanje med rezidenti in nerezidenti v tujih ali domačih plačilnih sredstvih, poslovanje med rezidenti v tujih plačilnih sredstvih ter enostranske prenose premoženja v in iz države.
Za prestrukturiranje ruskih bank najmanj pet let
20. 04. 1999 11.42
Generalni direktor nedavno ustanovljene Agencije za prestrukturiranje kreditnih ustanov (ARCO) Aleksander Turbanov je izrazil prepričanje, da bo proces obnove in oživitve ruskega bančnega sistema trajal več kot pet let.
Ciper bo denar izkoristil za financiranje dejavnosti vlade
04. 03. 1999 09.32
Ciper v letošnjem letu načrtuje, da si bo z izdajo obveznic na mednarodnem trgu kapitala pridobil posojilo v višini 300 milijonov dolarjev in ta denar izkoristil za financiranje dejavnosti vlade, so sporočili s ciprskega finančnega ministrstva. Mednarodna agencija za utrjevanje kreditnih bonitet Mudiz je za ciprski devizni dolg potrdila rejting A-2, pri čemer je upoštevala tudi skorajšnji vstop Cipra v EU ter načrtovano krepitev nacionalne makroekonomske politike. Agencija Standard & Purs pa je Cipru podelila rejting A+. Načrtovana emisija obveznic naj bi pokrila del letošnjih vladnih finančnih potreb, kot tudi določen delež primanjkljaja pri tekočih plačilnih bilancah. Načrtovane finančne potrebe vlade v Nikoziji za letošnje leto so ocenjene na 735 milijonov ciprskih funtov (1,39 miljarde dolarjev), kar je precej več, kot so znašale v letu 1998.
Barclays tudi lani povečal dobiček
16. 02. 1999 11.31
Britanska banka Barclays je lani ponovno zabeležila povečanje dobička, ki je ob 11,7-odstotni rasti dosegel 1,9 milijarde funtov. Kot so danes še sporočili predstavniki banke, je dobiček od poslovanja s strankami zrasel za 18 odstotkov, dobiček od poslovanja s pravnimi osebami pa za šest odstotkov.
Deutsche Bank financirala gradnjo Auschwitza
04. 02. 1999 17.53
Največja nemška banka Deutsche Bank AG je dajala posojila podjetjem, ki so bila vključena v projekt gradnje koncentracijskega taborišča Auschwitz med drugo svetovno vojno, je povedal zgodovinar Deutsche Bank Manfred Pohl. To dejstvo so razkrili nedavno odkriti dokumenti. >>Ob preučevanju kreditnih arhivov smo ugotovili, da so imele nekatere veje banke kreditne povezave z lokalnimi podjetji, ki so gradile taborišče Auschwitz<<, je še povedal Pohl.
Primakov: Rusija bo odplačala vse dolgove
23. 12. 1998 11.22
Ruski premier Jevgenij Primakov, ki se mudi na obisku v Kazahstanu, je danes zatrdil, da Rusija ''ne bo razglasila bankrota'', pač pa bo odplačala vse dolgove, tako notranje kot zunanje.
Rubelj znova raste
15. 09. 1998 08.57
V ponedeljek je rubelj zrasel na devet rubljev za dolar glede na 11, kolikor je bilo potrebno zanj odšteti v petek. Rast gre pripisati zgolj tehničnim razlogom. Dvig rublja močno spodbujajo komercialne banke in Centalna banka Rusije, ki želijo doseči tečaj, ugoden za kreditne pogodbe. Petnajstega vsakega meseca, ko vračajo povračila iz kreditnih pogodb, mora biti tečaj ustrezen. Dviga rublja ne spodbuja noben drug ekonomski faktor, dodajajo. ''Edina stvar, ki botruje dvigu rublja zadnje dni, je zanimanje centralne banke in ostalih komercialnih bank, ki želijo njegovo povečanje,'' je razložl Thierry Malleret, ekonomist investicijske družbe Alfa Capital.
Združitev treh velikih ruskih bank
25. 08. 1998 16.55
Tri pomembne zasebne ruske banke so pod vplivom finančne krize danes naznanile svojo združitev. Uneximbank, Most Bank in banka MENATEP bodo ustanovile bančni holding, ki ga bo vodil direktor Uneximbank Mihail Prohorov, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass.
Hrvaška zanika dolg JE Krško
26. 06. 1998 14.00
Generalni direktor Hrvaškega elektrogospodarstva Damir Begović se je v pogovoru za Globus odzval na izjave slovenskega ministra za zunanje zadeve Borisa Frleca, ki se je v pogovoru za omenjeni časnik dotaknil spora med Hrvaško in Slovenijo v zvezi z jedrsko elektrarno Krško. Begović odločno zanika, da Hrvaška JE Krško dolguje 225 milijonov nemških mark. "JE Krško ne dolgujemo ničesar. Smo njeni solastniki in pokrivamo stroške proizvodnje," je poudaril Begović. Dodal je, da se hrvaški "dolg" lahko nanaša le na neplačane račune različnim dobaviteljem nuklearke. Za 225 milijoni nemških mark, o katerih je govoril minister Frlec, se skriva nekaj drugega. Mi lahko približno ugotovimo, od kod izhaja ta vsota, pravi Begović. Omenjeno vsoto po njegovih besedah sestavlja umetno ustvarjena izguba, ki jo je s pomočjo računovodske "gimnastike" prikazala slovenska stran, in sicer tako, da je vse revalorizacijske učinke svojih kreditnih obveznosti za izgradnjo JE s finančno-računovodskimi metodami prikazala kot izgubo na hrvaški strani.
Igralni avtomati tudi na letalih singapurske letalske družbe
07. 06. 1998 09.55
Singapurska letalska družba Singapore Airlines je brez velikega pompa svoja letala na poletih do japonske prestolnice Tokio, Tajvana in Hong Konga začela opremljati z igralnimi avtomati za poker in drugimi hazarderskimi igrami.
Lani upadlo zadolževanje v tujini
03. 05. 1998 07.45
Lani je bilo v tujini sklenjenih za 1350 milijonov ameriških dolarjev novih kreditnih poslov, kar je za 16,3 odstotka manj kot v letu 1996. Kot navaja letno poročilo Banke Slovenije, se je tako prvič po letu 1991 obseg kreditnih poslov zmanjšal glede na preteklo leto.