kristjani
V nemirih v Ambonu že 17 smrtnih žrtev
28. 07. 1999 11.27
V krvavih spopadih med muslimani in kristjani v prestolnici indonezijskega otočja Moluki Ambon je življenje do sedaj izgubilo najmanj 17 oseb, več kot 100 pa jih je bilo ranjenih.
V Trstu razstava Kristjani z vzhoda
15. 07. 1999 16.46
V prostorih nekdanjih konjušnic gradu Miramar pri Trstu bo od 26. julija do 7. januarja 2000 na ogled razstava z naslovom ''Kristjani z vzhoda''. Na njej bodo predstavili umetniške izdelke iz Srbije, Bolgarije, Grčije, Gruzije, Romunije, Italije in Vatikana in tako skušali prikazati zgodovinski in kulturni razvoj posameznih južnoevropskih narodov.
Na papeževi maši v Siedlcah več kot 400.000 ljudi
10. 06. 1999 14.55
Maše, ki jo je v vzhodnopoljskem mestu Siedlce danes daroval papež Janez Pavel II., se je udeležilo več kot 400.000 ljudi. Papež je ob tem pozval k enotnosti kristjanov in povečanem prizadevanju laikov v škofijah.
V spopadih med kristjani in muslimani v Nazaretu ranjenih 27 ljudi
04. 04. 1999 19.11
V spopadih, ki so danes v Nazaretu na severu Izraela izbruhnili med Arabci krščanske in muslimanske vere, je bilo ranjenih 27 ljudi, je sporočila policija.
Najmanj 30 mrtvih v novih krvavih spopadih na indonezijskem otočju Moluki
04. 04. 1999 10.25
V novih krvavih spopadih med kristjani in muslimani na indonezijskem otočju Moluki je do velikonočne nedelje umrlo najmanj 30 ljudi. Iz okrožja Tual, ki je še posebej prizadeto, pa tudi z ostalih območij, je pobegnilo skoraj 13.000 ljudi, je danes poročala državna tiskovna agencija Antara. V mestu Tual in okolici so od izbruha nemirov minulo sredo požgali 256 hiš.
Na Veliki petek katoliška procesija v Jeruzalemu
02. 04. 1999 18.20
Več tisoč kristjanov se je danes udeležilo procesije po starih ulicah Jeruzalema, na poti, ki naj bi jo po krščanskem izročilu pred dva tisoč leti nazaj tik pred križanjem opravil Jezus Kristus.
V verskih spopadih umrla ena oseba
13. 03. 1999 11.49
V verskih spopadih na otoku Ambonu, ki so se danes ponovno razvneli med nekaj sto ljudmi, je umrla ena oseba, ki naj bi jo ubili muslimani, so sporočili očividci in cerkveni viri.
Novi spopadi med kristjani in muslimani v Indoneziji
11. 03. 1999 09.41
V novih spopadih med kristjani in muslimani v mestu Ambon, prestolnici indonezijskega otočja Moluki, je včeraj umrlo najmanj deset ljudi, po podatkih prebivalcev Ambona pa so bili številni tudi ranjeni. Časnik Jakarta Post, ki se sklicuje na podatke neke medicinske sestre v bolnišnici, danes poroča o najmanj 30 osebah s strelnimi ranami. Nekaj deset vojakov naj bi med nemiri streljalo v množico ljudi.
Devet žrtev nasilja indonezijske policije
01. 03. 1999 10.33
Devet ljudi je umrlo, najmanj štirje pa so bili ranjeni, ko je indonezijska policija danes po jutranji molitvi v mestu Ambon nenadoma začela streljati na skupino muslimanov, je poročala agencija Reuters, ki se sklicuje na izjave očividcev.
Napete razmere na vzhodu Indonezije
23. 01. 1999 12.21
V mestu Ambon na vzhodu Indonezije se kljub navzočnosti 3000 policistov in vojakov danes nadaljujejo nemiri med kristjani in muslimani. Po še nepotrjenih podatkih očividcev je bilo davi med spopadi ubitih do pet muslimanov. Lokalna policija je pred tem poročala, da je v nemirih v Ambonu in še dveh mestih od torka umrlo 45 oseb.
Indonezija: Najmanj 37 mrtvih v spopadih v Ambonu
22. 01. 1999 14.19
V tridnevnih spopadih med mladimi indonezijskimi muslimani in kristjani v mestu Ambon na otočju Moluki je umrlo najmanj 37 ljudi, je poročala indonezijska državna agencija Antara. Vojska naj bi v tem času že prevzela nadzor nad položajem.
Štirje mrtvi v nemirih v indonezijskem mestu Ambon
20. 01. 1999 09.28
V krvavih nemirih med kristjani in muslimani v indonezijskem mestu Ambon so po poročanju tamkajšnje televizije umrle štiri osebe, več pa jih je bilo ranjenih. Požar je izbruhnil v dveh mošejah, zagorelo pa je tudi več avtomobilov. Nemiri so izbruhnili, ker so muslimani po molitvi naleteli na nekega vinjenega moškega, in menili, da gre za namerno žalitev.
Papež poziva k utrditvi etičnih vrednot na Hrvaškem
04. 10. 1998 14.35
Papež Janez Pavel II. je v Splitu danes daroval mašo na prostem, na kateri je Hrvate pozval k novemu začetku. Skoraj tri leta po vojni bi morali hrvaški kristjani svoji domovini ''dati nov obraz'', je poudaril.
Stopnjevanje spora med Izraelom in Vatikanom
07. 08. 1998 15.12
Izraelski ministrski predsednik Benjamin Netanjahu je zaradi spora z Vatikanom, do katerega je prišlo ob imenovanju škofa Butrosa Muallema na severu Izraela, po medijskih poročilih danes napovedal, da novoimenovanemu škofu ne bo dovolil vstopa v državo.
Muslimani smejo jesti meso krščanskih in judovskih mesarjev
20. 05. 1998 07.53
Egiptovski veliki mufti šejk Nasr Farid Wasel je sporočil, da v zahodnih državah živeči muslimani lahko jedo meso živali, ki jih zakoljejo judje ali kristjani, poroča vladni tednik Al-Ahram Al-Arabi, pred klanjem pa mora mesar izreči Alahovo ime. Po islamskem pravu mora žival zaklati musliman, tako da ji z nožem prereže grlo. Glava mora med razkosavanjemc gledati proti islamskemu svetemu mestu v Saudovi Arabiji Kaaba. Muslimani po šejkovih besedah še vedno ne smejo jesti mesa živali, ki jih ubijejo z elektriko ali kako drugače. Muslimanski tradicionalisti običajno zavračajo meso živali, ki jih ne zakoljejo muslimani in v številnih zahodnih državah prodajajo meso in perutnino po muslimanskih običajih. Širom sveta živi več kot milijarda muslimanov; večina jih globoko spoštuje izjave verskih voditeljev.
Papež daruje velikonočno mašo
12. 04. 1998 12.27
Papež Janez Pavel II. je na Petrovem trgu v Vatikanu začel velikonočno mašo. Kljub mrzlemu vremenu se je pred cerkvijo Sv. Petra zbralo več deset tisoč vernikov in turistov. Po bogoslužju bo papež prebral tradicionalno sporočilo miru in vernikom v tridesetih jezikih zaželel srečno veliko noč, nato pa bo iz lože bazilike sv. Petra okrog 12. ure podelil blagoslov Urbi et Orbi (mestu Rimu in svetu). Z velikonočno mašo se kristjani spominjajo Kristusovega vstajenja.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Letaki po Sarajevu zoper praznovanje božiča
25. 12. 1997 13.08
Na sarajevskih ulicah so se sinoči nekaj ur pred polnočnico pojavili letaki, ki so pozivali muslimane, naj ne praznujejo božiča.