kriza v ukrajini
Nemški in britanski odposlanec za Zahodni Balkan opozarjata na najresnejšo krizo v BiH od leta 1995
30. 08. 2022 16.03
Posebna odposlanca Nemčije in Velike Britanije za Zahodni Balkan sta opozorila, da trenutne razmere v Bosni in Hercegovini predstavljajo najresnejšo krizo v državi od leta 1995. Kot glavni problem sta izpostavila neizvajanje reform in vse glasnejše načrte o delitvi države.
Zunanja ministrica ni naklonjena omejevanju turističnih vizumov za Ruse
24. 08. 2022 16.32
Zunanja ministrica Tanja Fajon se je na povabilo avstrijskega kolega Alexandra Schallenberga danes udeležila Evropskega foruma Alpbach v Avstriji. Na panelni razpravi o geopolitičnem prebujenju EU je povedala, da ni naklonjena omejevanju turističnih vizumov za ruske državljane v okviru sankcij EU proti Rusiji zaradi agresije na Ukrajino.
Zakaj je toaletni papir vse dražji?
24. 08. 2022 13.02
Začetek epidemije covida je zaznamovalo množično kopičenje toaletnega papirja, trenutna kriza pa bo, kot kaže, minila v znamenju varčevanja s to prepotrebno dobrino, ki postaja vse dražja. Vzroke je treba iskati v vojni v Ukrajini, ki je potisnila cene energentov krepko navzgor, grozijo tudi hude motnje v oskrbi s celulozo, hkrati pa so še Kitajci postali veliko večji porabniki, kot so bili.
Macron svari Francoze, da je konec izobilja in brezskrbnosti
24. 08. 2022 12.17
Francoski predsednik Emmanuel Macron je Francoze posvaril, da se začenja novo obdobje, ko bo konec izobilja in brezskrbnosti in se bo treba čemu tudi odpovedati. Priča smo veliki spremembi, je dejal in izpostavil dve veliki krizi, vojno v Ukrajini in sušo.
21 držav med kladivom in nakovalom: cena vojne v Ukrajini
24. 08. 2022 09.22
Šest mesecev vojne v Ukrajini je močno zaznamovalo Evropo. Odzivi držav pa so različni, precej so povezani z zgodovinskimi izkušnjami z Rusijo in odvisnostjo od njenih energentov.
Država bo podjetjem subvencionirala najmanj 30 odstotkov energetskih stroškov
18. 08. 2022 16.38
Gospodarski minister Matjaž Han je predstavil ukrepe pomoči, ki jih je vlada predvidela za gospodarstvo. Slednja je namreč potrdila besedilo predloga zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen elektrike in plina. Pojasnil je, da štiri petine podjetij pričakuje upad dobička. Do sredine marca 2023 nameravajo izplačati 40 milijonov evrov pomoči, saj bodo subvencionirali del energetskih stroškov. Gospodarska zbornica vladni zakon pozdravlja, a opozarja, da le-ta naslavlja letošnji porast cen energentov, ne pa tudi zelo verjetne zaostritve energetske draginje za poslovne uporabnike v prihodnjem letu. Obrtna zbornica pa meni, da bi bilo treba kriterije za dodelitev pomoči popraviti, da bi bilo do subvencij upravičenih več podjetij, obseg pomoči pa bi moral biti večji.
Kriza cen, ne hrane: špekulanti in 'veliki igralci' krivi za nevzdržne podražitve
12. 08. 2022 11.25
Kdaj bodo tisti, ki zasedajo ključna mesta, razumeli, za kaj v resnici gre? Tako se sprašujejo pri nevladni organizaciji grain.org. Gre za organizacijo, ki se zavzema za večjo vpletenost skupnosti v prehransko verigo, ki je v zadnjih letih prešla v roke globalnih igralcev. Opozarjajo - soočamo se z že tretjo prehransko krizo v 15 letih, naučili pa se nismo ničesar, čeprav se ustvarjajo nova in nova zavezništva, projekti pa dobijo veliko denarja.
Vse dražji uvoz hrane si le stežka privošči že 60 držav
11. 08. 2022 12.43
Visoka inflacija, vse višje cene energentov in vojna v Ukrajini povzročajo težave po vsem svetu. Več kot 60 držav si tako le stežka privošči uvoz hrane, je razvidno iz elektronskega sporočila posebne delovne skupine ZN za prehransko varnost, ki ga je pridobil bruseljski spletni bilten Politico.
Olje cenejše za skoraj polovico, pšenica 40 odstotkov, cene surovin 'strmoglavljajo'
11. 08. 2022 09.49
Koronska kriza in ukrajinska vojna sta povzročili, da so cene večine surovin narasle na rekordne vrednosti, kar je spodbudilo svetovno inflacijo. A trend se že kakšen mesec spreminja. Pri mnogih dobrinah cene padajo. Vendar to ni dober znak, pravijo strokovnjaki.
Po plinovodu Severni tok 1 znova stekel ruski plin
21. 07. 2022 07.18
Dobava ruskega plina v Evropo po plinovodu Severni tok 1 je bila prekinjena zaradi 10-dnevnega načrtovanega vzdrževanja. A v tem času so se pojavili številni pomisleki, ali se bo Moskva po preteku tega obdobja Evropi tudi dejansko odločila vrniti plin. Plinovod trenutno deluje s približno 30-odstotno zmogljivostjo. Sosednjim državam se zaradi odprtja plinovoda obetajo večje pošiljke ruskega plina. Avstrija bo dobila približno polovico dogovorjene količine ruskega plina, večje pošiljke plina pa so obljubili tudi Italiji. Madžarska medtem želi od Moskve kupiti dodatne količine plina.
Vse višje cene hrane: cena kruha ponekod tudi dvakrat višja
13. 07. 2022 19.45
Ne le, ko točimo gorivo na črpalkah ali ko plačujemo položnice za plin ali elektriko. Slovenci draginjo že nekaj časa vse bolj občutimo tudi, ko polnimo nakupovalne vozičke s hrano. Ta se je v zadnjem letu v povprečju povečala kar za desetino, določeni osnovni prehrambeni izdelki celo več. Za kilogram kruha, ki je denimo še pred tremi leti stal približno dva evra, danes odštejemo tri, ponekod celo štiri evre. Pa sta za to res kriva ukrajinska kriza in pomanjkanje surovin?
Frontex: EU se mora zaradi prehranske krize pripraviti na nov val migracij
11. 07. 2022 17.09
Po tem, ko je na nov val migracij kot posledico prehranske krize pretekli teden v nagovoru v slovenskem državnem zboru že opozoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, je na slednje zdaj opozorila tudi agencija EU za mejno stražo Frontex. Evropska unija se mora pripraviti na nove valove migrantov, ki se bodo iz svojih držav prisiljeni izseliti zaradi prehranske krize, ki jo je še poglobila vojna v Ukrajini. Takšno opozorilo je na srečanju notranjih ministrov EU v Pragi namenila začasna izvršna direktorica Frontexa Aija Kalnaja.
Fosilni ujetniki v imenu energetske krize
07. 07. 2022 14.34
Ob podražitvah energije, ki jim ni videti konca, postajamo fosilni ujetniki, opozarjajo nevladne organizacije. Odprava okoljskih dajatev, ki so namenjene zeleni tranziciji in modernizaciji prometa, ni okoljsko vzdržna. Reševanje energetske krize in problema energetske draginje mora zato biti nujno tudi trenutek osvobajanja ljudi od fosilnih goriv in fosilne industrije, opozarjajo. Organizacije so Ministrstvu za infrastrukturo posredovale predloge kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki povezujejo reševanje energetske draginje s socialno in podnebno problematiko.
Tanja Fajon si želi krepiti dvostranske odnose s Hrvaško
05. 07. 2022 13.11
Zunanja ministrica Tanja Fajon odhaja v Zagreb na delovno srečanje s hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom, srečala pa se bo tudi s preostalim hrvaškim političnim vrhom. Tema pogovorov bo krepitev dvostranskih odnosov ter iskanje poti, po katerih bi državi lahko sodelovali in reševali odprta vprašanja, je napovedala ministrica.
Boštjančič napovedal široko davčno refomo
04. 07. 2022 14.18
Priporočila OECD so koristna, poročilo pa je treba brati v celoti, ne le posameznih delov, je ob predstavitvi Ekonomskega pregleda za Slovenijo 2022 dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Izvedbo strukturnih reform podpira, pri čemer meni, da so potrebni ukrepi na vseh področjih. Med drugim je napovedal široko davčno reformo, s katero bi naslovili priporočilo OECD, da bi bilo treba zmanjšati davčno obremenitev dela in da je še prostor za povečanje obdavčitve potrošnje in premoženja ter "še marsikaj drugega".
Češka prevzema krmilo EU v senci vojne v Ukrajini in energetske krize
01. 07. 2022 07.08
Predsedovanje Svetu EU od Francije za pol leta prevzema Češka, ki bo za krmilo povezave stopila drugič. Češko predsedovanje bo nedvomno v znamenju trajajoče vojne v Ukrajini. Med glavnimi temami so ob Ukrajini še energetska varnost, krepitev obrambnih zmogljivosti Evrope ter odpornost gospodarstva in demokratičnih institucij.
Obljuba voditeljev G7: Milijardna pomoč za reševanje prehranske krize
28. 06. 2022 13.15
Voditelji držav skupine G7 so obljubili 4,5 milijarde dolarjev (dobre štiri milijarde evrov) za reševanje svetovne prehranske krize, ki jo je sprožila ruska invazija na Ukrajino. Dogovorili naj bi se tudi, da bodo preučili možnosti za omejitev cen ruske nafte, s čimer bi omejili prihodke Moskve za financiranje vojne v Ukrajini. "Skupina želi ohraniti visoko politično in gospodarsko ceno vojne za Putina in njegovo vlado," je ob zaključku srečanja dejal nemški kancler Olaf Scholz.
Quo vadis, EU?
25. 06. 2022 14.25
Krize in dogodki v zadnjih dveh desetletjih so dodobra pretresli in presenetili Evropsko unijo. Najprej je gospodarska in finančna kriza evroobmočja razdelila države članice na dolžnice in upnice ter umetno ustvarila mejo med severom in jugom. Nato je migrantska kriza obrnila kompas in razdelila EU na vzhodne in zahodne države članice. Slednje so v migrantski krizi videle priložnost za nadomestitev delovne sile in bile bolj odprte do beguncev in migrantov, medtem ko so bile vzhodne države bolj nenaklonjene in so skušale migracije na vsak način omejiti.
EU za soočenje s prehransko krizo namenila dodatnih 600 milijonov evrov
21. 06. 2022 12.21
Evropska komisija je sprejela predlog za dodatnih 600 milijonov evrov pomoči ranljivim državam za soočenje s prehransko krizo, ki jo je zaostrila vojna v Ukrajini. Za človekoljubno pomoč afriškim, karibskim in tihomorskim državam bo namenila 150 milijonov evrov, 350 milijonov pa za dolgoročno spodbudo trajnostni proizvodnji hrane.
Energetska kriza: manj elektrike za Avstralce
16. 06. 2022 16.41
Avstralija se zadnji mesec spopada z energetsko krizo, zato je avstralski operater energetskega trga odredil začasno ustavitev trga. Osem milijonov avstralskih prebivalcev pa je bilo pozvanih, naj z elektriko varčujejo. Z ukrepom operater želi energetski trg ponovno stabilizirati in zmanjšati tveganje za izpade električne energije.
Bančna konferenca: Odgovor na izzive je povezovanje
16. 06. 2022 14.36
Na bančni konferenci z naslovom Kako najti ravnovesje med zanesljivim – inovativnim – odzivnim na krize, ki jo pripravlja Združenje bank Slovenije, so poudarili, da je odgovor na izzive povezovanje. "Čas je za sistemski družbeni pogovor, kakšno Slovenijo in EU želimo," je dejal predsednik nadzornega sveta ZBS Blaž Brodnjak.
Macron, Scholz in Draghi v Kijevu z obljubo nadaljnje podpore Ukrajini
16. 06. 2022 08.23
Voditelji Nemčije, Francije in Italije so v Ukrajino prispeli na skupnem vlaku, njihov prvi postanek pa je bil v kijevskem predmestju Irpin, kjer so po umiku ruskih sil konec marca našli trupla skoraj 300 civilistov. Romunski predsednik se je trojici v Kijevu pridružil pozneje. "Evropski ljubitelji žab, jetrnih klobas in špagetov radi obiskujejo Kijev. Povsem nepotrebno," je obisk komentiral nekdanji ruski predsednik, zdaj namestnik predsednika sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev.
OECD: Svet bo plačal drago ceno zaradi ruske invazije na Ukrajino
08. 06. 2022 12.58
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je zaradi vojne v Ukrajini sklestila napoved letošnje svetovne gospodarske rasti. Ta naj bi bila triodstotna in ne 4,5-odstotna, kot je OECD napovedoval decembra. Svetovno gospodarstvo bo zaradi ruske invazije na Ukrajino plačalo visoko ceno, so zapisali.
Kriza zaradi vojne v Ukrajini: tudi v Sloveniji obsežna odpuščanja in znižanja plač?
15. 05. 2022 00.15
Ko smo že videli luč na koncu tunela in korak k življenju, kot smo ga pred epidemijo koronavirusa poznali nekoč, so Evropo in svet pretresli novi izzivi. Rusko-ukrajinski konflikt je pretresel finančne trge in, kot poudarjajo številni ekonomisti, močno povečal negotovost, kar zadeva okrevanje svetovnega gospodarstva. Višje cene primarnih proizvodov povečujejo nevarnost dolgotrajne visoke inflacije. Kaj bosta za nas dolgoročno pomenili vojna in inflacija, kaj za podjetja in s tem za ljudi? Bodo obstoječe razmere v svetu vplivale tudi na številne spremembe na delovnopravnem področju?
Število ukrajinskih beguncev preseglo število sirskih
31. 05. 2022 16.18
Ukrajino je od 24. februarja, ko so državo napadle ruske sile, zapustilo približno 6,8 milijona ljudi, kar je več, kot jih je med vojno zapustilo Sirijo, so sporočili Združeni narodi. Poleg tega je bilo notranje razseljenih približno osem milijonov ljudi, kar pomeni, da je morala svoje domove zapustiti tretjina prebivalcev Ukrajine.
Odbor za zunanjo politiko podprl predstavitev Fajonove
30. 05. 2022 06.17
Kandidatka za zunanjo ministrico Tanja Fajon je uspešno prestala zaslišanje pred pristojnim odborom DZ za zunanjo politiko. Da je bila njena predstavitev ustrezna, je menilo devet članov odbora, šest jih je bilo proti. Največ vprašanj so ji poslanci zastavili glede odnosov s Hrvaško in vojne v Ukrajini.
Ruska vojska po navedbah Kijeva izgubila več kot 30.000 vojakov
29. 05. 2022 13.05
Ukrajinska vojska je sporočila, da je ruska vojska od invazije na Ukrajino izgubila že 30.150 vojakov. Poleg tega naj bi ukrajinska vojska od začetka invazije uničila več kot 1300 tankov, kar predstavlja 30 odstotkov vseh sodobnih tankov ruske vojske. "Rusija bo dolgoročno izgubila precejšen del svoje blaginje," je medtem v poročilu zapisala nemška centralna banka.
Paradigmatske spremembe in krize: kapitalizem, gospodarstvo in regulacija države
28. 05. 2022 15.22
Pri odzivanju na krize kapitalizma se vloga kapitalistične države v odnosu do regulacije gospodarstva spreminja. Šele velike krize – finančne, gospodarske, vojaške, zdravstvene – dejansko pripeljejo do paradigmatskih sprememb v kapitalizmu. To je stalnica, ki se vleče že vsaj od 20. stoletja naprej. Velika kriza v času prve svetovne vojne in imperialističnega bojevanja za resurse je rezultirala v prvi socialistični revoluciji v Rusiji leta 1917. Ta dogodek je imel vpliv na celoten svet, saj so po tem dogodku različne države in vladajoči razredi iskali načine, kako preprečiti možnost socialistične revolucije in razlaščanje najbogatejših.
Zaradi grožnje globalne prehranske krize Rusija poziva k odpravi sankcij
25. 05. 2022 12.42
Namestnik zunanjega ministra Rusije Andrej Rudenko je pozval k umiku sankcij proti Rusiji, če se želi svet izogniti prehranski krizi. Izrazil je pripravljenost Rusije za vzpostavitev ladijskih humanitarnih koridorjev iz blokiranih pristanišč. Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da je pristanišče v Mariupolju odprto in razminirano.
Maldivi, Zanzibar, Karibi ... Slovenci se vse bolj odločajo tudi za oddaljene destinacije
24. 05. 2022 16.40
Bliža se poletje in posledično so mnogi z mislimi že ob morju, ali na kakšnem avanturističnem potovanju. Preverili smo, za katere destinacije je med slovenskimi turisti največ zanimanja. Sta vojna v Ukrajini in svetovna inflacija vplivali na ponudbo in cene aranžmajev? In kaj lahko turisti pričakujejo na samih destinacijah?