kriza.
Estrada pozval k nadaljevanju procesa
19. 01. 2001 00.00
Filipinski predsednik Joseph Estrada je danes na filipinski televiziji pozval odvetnike, naj nadaljujejo s procesom o njegovi odstavitvi zaradi korupcijskih obtožb. Dejal je, da je preiskovalcem pripravljen razkriti vsebino njegovih bančnih računov, kar je doslej odločno zavračal, zato so se protesti proti njemu le še bolj razvneli. Filipinski kongres je obenem pozval, naj razpiše izredne predsedniške volitve, na katerih pa sam ne bo nastopil. Kot je poudaril, se zaveda, da je "država razcepljena", vendar pa je treba krizo razrešiti v skladu z ustavo in ne na ulicah ali pa z vojsko, kjer bi protestniki radi na čelo države postavili podpredsednico Glorio Macapagal-Arroyo.
Ameriški borzni indeksi navzdol
06. 01. 2001 00.00
Industrijski indeks Dow Jones je včeraj izgubil 2,29 odstotka četrtkove vrednosti oziroma padel za 250,40 točke na vrednost 10.662,01 točke. Tehnološki indeks Nasdaq je včeraj v primerjavi s četrtkom upadel za 6,20 odstotka oziroma 159,18 točke na vrednost 2.407,65 točke in tako konec tedna zapravil vse pridobitve sredine rekordne rasti za 14 odstotkov oziroma 324 točk. Dow Jones in Nasdaq sta na tedenski ravni izgubila, prvi 1,16 odstotka, slednji pa 2,5 odstotka. Tudi širši indeks Standard & Poor's 500 je včeraj v primerjavi z dnevom prej izgubil 2,62 odstotka oziroma 34,99 točke in poslovni teden končal pri vrednosti 1.298,35 točke.
Krizi na ČT ni videti konca
01. 01. 2001 00.00
Kriza na javni češki televiziji (ČT), ki je izbruhnila po imenovanju Jirija Hodaca za generalnega direktorja, se je po pozivu neodvisnega sindikata televizije k stavki še zaostrila. Vodstvo televizije je pred tem naročilo nekemu zasebnemu podjetju varovanje prostorov
Neurja na severovzhodu ZDA
31. 12. 2000 00.00
V soboto je severovzhod ZDA zajelo snežno neurje, ki je povzročilo nočno moro za vse potnike in mestne uslužbence , ki morajo skrbeti za nemoteno delovanje infrastrukture. Tako so v newyorškem Centralnem parku včeraj popoldne namerili več kot 30 centimetrov debelo snežno odejo, vsa tri glavna letališča - JFK, La Guardia in Newark - pa so bila zaprta zaradi snežnega viharja.
Energetska kriza v ZRJ
28. 12. 2000 00.00
Energetska kriza v ZR Jugoslaviji se nadaljuje. V elektrarni Obrenovac sta se pokvarila dva generatorja, kar je v Beogradu povzročilo veliko prometno zmedo, saj zaradi pomanjkanja elektrike niso delovali semaforji. Elektrogospodarstvo Srbije sicer napoveduje, da se bodo razmere uredile po dvodnevnih padavinah, zaradi katerih naj bi narasla gladina Donave in Save. Kljub napovedim o izboljšanju razmer so oblasti napovedale, da bodo elektriko še naprej izklapljali. Srbske oblasti so prebivalce pozvale k varčevanju z električno energijo. Odjemalce v Srbiji so razdelili na štiri skupine, od katerih trem sočasno odklapljajo električno energijo za šest ur.
Energetska kriza se zaostruje
27. 12. 2000 00.00
Energetska kriza v Srbiji se je včeraj še zaostrila, ko so v mestu Čačak razglasili izredne razmere. Mestna uprava je napovedala, da bodo danes ustavili proizvodnjo v vseh večjih obratih, ustanovili pa so tudi krizni odbor. Zaprte so tudi državne šole in vrtci. V nekaterih drugih mestih pa so bili zaradi izpadov električnega toka prisiljeni ustaviti proizvodnjo v tovarnah.
Energetska kriza se zaostruje
26. 12. 2000 00.00
Energetska kriza v Srbiji se je danes še zaostrila, ko so v mestu Čačak razglasili izredne razmere. Mestna uprava je napovedala, da bodo jutri ustavili proizvodnjo v vseh večjih obratih, ustanovili pa so tudi krizni odbor. Zaprte bodo tudi državne šole in vrtci. V nekaterih drugih mestih pa so bili zaradi izpadov električnega toka prisiljeni ustaviti proizvodnjo v tovarnah.
Srbija več ur brez elektrike
25. 12. 2000 00.00
Prebivalci Srbije so bili danes več ur brez elektrike. Srbsko elektrogospodarstvo je sporočilo, da ne more več pokriti potreb po električni energiji. Po vsej Srbiji bodo odslej vsak dan od štiri- do osemurne prekinitve dobave elektrike, je poročal radio B-92.
Oživljanje hotela Jama
21. 12. 2000 00.00
Postojna, Občina Postojna, turistično podjetje Postojnska jama, turizem, Območna gospodarska zbornica Postojna in Zavod za turizem Postojna so podpisali pismo o nameri o uskladitvi razmerij glede koncesije z upravljanjem Postojnske jame na lokalni ravni, in sicer z namenom oživljanja kompleksa hotela Jama. Podpisniki so s podpisom pisma o nameri med drugim podprli družbo Postojnska jama, turizem pri prizadevanjih za pridobitev koncesije za upravljanje s Postojnsko jamo ter pri oživljanju kompleksa hotela Jama, prav tako pa so se zavezali, da si bodo pri pogajanjih s predstavniki države prizadevali za dogovor, ki bi koncesijske dajatve na osnovi sprejetega razvojnega programa v celoti namenil obnovi in razvoju turistične ponudbe hotela Jama. V pismu o nameri podpisniki menijo, da samo celoten kompleks hotela Jama lahko izpolnjuje turistično funkcijo ter da so prizadevanja za ohranitev namembnosti kompleksa v celoti smiselna.
Rokometaši Mobitel Prule 67 v četrtfinalu
16. 12. 2000 00.00
V povratni tekmi osmine finala pokala pokalnih zmagovalcev so Mobitel Prule 67 premagale Duklo Prago z 29:24 (18:13). Prva tekma v Ljubljani se je končala z 29:25 za Mobitel Prule 67. Kriza v igri Mobitel Prul 67 je po slabih nastopih v domačem prvenstvu in medli evropski predstavi pretekli teden očitno mimo. To so Ljubljančani dokazali tudi v povratni tekmi osmine finala pokala pokalnih zmagovalcev v Pragi, kjer domačim niso pustili nobene možnosti, da bi izničili prednost s prve tekme na Kodeljevem. Čehi pravzaprav nikoli niso bili v položaju, da dobijo vsaj povratno tekmo.
Dallas slavil v Columbusu
26. 11. 2000 00.00
V bogatem sobotnem hokejskem večeru severnoameriške lige NHL ni prišlo do nobenih presenečenj. Vlogo favoritov so upravičili tudi hokejisti Dallasa, ki so s 4:2 premagali gostitelje v " novopečenem" prizorišču NHL, Columbusu. Lanski prvaki iz New Jerseyja so s 3:2 slavili v San Joseju, prvaki zadnjih dveh sezon pred tem, hokejisti Detroita pa so bili s 4:3 boljši od gostiteljev v New Yorku.
Dogovor o koalicijskem sporazumu
26. 11. 2000 00.00
Voditelji Demokratične opozicije Srbije (DOS) so sinoči dosegli dogovor o koalicijskem sporazumu za skupni nastop na parlamentarnih volitvah v Srbiji, nosilec kandidatne liste pa bo jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Predstavniki DOS so dejali, da je kriza znotraj koalicije premagana in da bo vseh 18 članic na volitvah nastopilo skupaj. Koalicijski sporazum bodo podpisali v torek.
Tuji tisk o izvolitvi Pahorja
10. 11. 2000 00.00
Tuje tiskovne agencije so pozno popoldne poročale o izvolitvi novega vodstva drž avnega zbora. V ospredje postavljajo novega predsednika DZ Boruta Pahorja, vodjo ZLSD. Francoska tiskovna agencija AFP je poročala, da je za "reformiranega komunista" glasovalo 63 poslancev, 25 pa jih je bilo proti. Hkrati se nadaljujejo pogovori o oblikovanju vladne koalicije, ki naj bi jo vodil Janez Drnovšek, čeprav ta še ni bil uradno imenovan za mandatarja, piše AFP.
Bush in Gore v boju za glasove
18. 10. 2000 00.00
Tema zadnjega predvolilnega soočenja kandidatov za ameriškega predsednika med teksaškim guvernerjem Georgem Bushem mlajšim in podpredsednikom ZDA Alom Gorom, je bila bližnjevzhodna kriza. Mnenji kandidatov sta se najbolj razšli pri problematiki reševanja svetovnih kriz, v tem trenutku pa je to kriza na Bližnjem vzhodu.
Beneška komisija sprejela poročilo
15. 10. 2000 00.00
Komisija Sveta Evrope za demokracijo skozi pravo, znana predvsem kot Beneška komisija, je včeraj na plenarnem
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez
Končali so se 21. dnevi slovenskih pravnikov
14. 10. 2000 00.00
Z javno tribuno na temo Podjetniška kriza z vidika prava in ekonomije so se v Portorožu končali 21. dnevi slovenskih pravnikov, ki so jih pripravili Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in založniška skupina Gospodarski vestnik.
Zadnji dan vrha EU
13. 10. 2000 00.00
Danes bodo voditelji EU sklenili dvodnevno neformalno vrhunsko zasedanje v Biarritzu, ki se ga bo na povabilo francoskega predsednika Chiraca udeležil tudi jugoslovanski predsednik Koštunica. Dopoldanski del zasedanja je namenjen obravnavanju osnutka Evropske listine o temeljnih pravicah. Tako bo vrh septembra pripravljeni dokument tokrat prvič skupaj obravnaval, sicer pa bo po načrtih listina dokončno potrjena v Nici, kjer naj bi bil dorečen tudi njen status. Medtem ko se Evropski parlament in Evropska komisija zavzemata, naj bo dokument pravno zavezujoč, vse članice tega ne podpirajo.
Položaj v državi se normalizira
06. 10. 2000 00.00
Novoizvoljeni jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je v današnjem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom v Beogradu ocenil, da se položaj v Srbiji postopoma normalizira. "Kriza je za nami", je menil Koštunica in poudaril, da je ZRJ krizo premostila z dostojanstvom, odločnostjo in obvladovanjem položaja. "Zmagal je narod," je še dejal Koštunica. Koštunica je ob tej priložnosti tudi čestital Rusiji za vlogo, ki jo je odigrala ob kriznih razmerah v ZRJ. Pred poslopjem jugoslovanske skupščine v Beogradu se je medtem zbralo že več kot 100.000 ljudi, proti središču jugoslovanske prestolnice pa se še valijo nove množice. Zbrane naj bi nagovoril tudi Koštunica.
Odmevi na ukinitev sankcij proti Avstriji
13. 09. 2000 00.00
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Richard Boucher je po odpravi sankcij Evropske unije proti Avstriji, ki so bile uvedene februarja zaradi vstopa svobodnjakov (FPOe) Jörga Haiderja v avstrijsko vlado, dejal, da politika ZDA do Avstrije ostaja nespremenjena.
Izpuščeni sodelavki Rdečega križa odpotovali v Ženevo
13. 08. 2000 00.00
Dve sodelavki Mednarodnega odbora Rdečega križa (CICR), ki so ju ugrabitelji v Gruziji v noči na nedeljo skupaj z njunim voznikom po dobrem tednu izpustili, sta iz gruzinske prestolnice Tbilisi že odpotovala v Ženevo, kjer je sedež CICR. Italijanski premier Giuliano Amato se je gruzinskemu predsedniku Edvardu Ševardnazeju zahvalil za pomoč v prizadevanjih za izpustitev sodelavcev CICR. Ugrabitelji so sicer izpustili talce potem, ko so oblasti v Gruziji med pogajanji obljubile, da jih ne bodo preganjale. Ugrabitelji, katerih identiteta ni popolnoma pojasnjena, so Francozinjo Sophio Procofieff in Italijanko Natascio Zulino ter njunega gruzinskega voznika Jurija Darčijeva ugrabili 5. avgusta v goratem predelu Gruzije ob meji s Čečenijo. Njuni sodelavci so se z njima nazadnje pogovarjali 3. avgusta, njihov zapuščen avto pa so nato našli dva dni kasneje. Predstavniki CICR so se sprva bali, da so ugrabitelji odpeljali talce v gorate predele Čečenije, kjer od septembra lani še vedno potekajo boji med čečenskimi uporniki in ruskimi zveznimi enotami.
Vladna kriza v Izraelu
03. 08. 2000 17.29
Izraelski premier Ehud Barak se spopada z novo vladno krizo. Potem ko je iz njegove vlade izstopil vplivni zunanji minister David Levy, so opozicijske stranke v prvem branju izglasovale še predčasne parlamentarne volitve. Levy je odstopil zaradi nestrinjanja s premierom Barakom, ki mu očita, da je na pogajanjih v Camp Davidu Palestincem preveč popuščal.
Novi nemiri na Fidžiju
27. 07. 2000 15.03
Vojska na Fidžiju je danes po včerajšnji aretaciji voditelja upornikov Georgea Speighta in njegovih privržencev napadla neko šolo, v katero so se zatekli uporniki. Pri tem je bil ubit en upornik, najmanj 56 upornikov je bilo ranjenih, 369 pa so jih aretirali, je za avstralsko televizijo Sky News danes potrdil tiskovni predstavnik vojske Filipo Tarakinikini. V napadu je bil lažje ranjen tudi en vojak.
Komentarji vodij poslanskih skupin
26. 07. 2000 10.09
<img src=/resslike/Anderlic1.jpg alt=''Anderlič'' HSPACE=10 VSPACE=5 align=left > <B>Anderlič: </B><I>Sprejem spremembe ustave pomeni veliko za razvoj demokracije</I>
ZLSD ni naklonjena referendumu
24. 07. 2000 18.51
''Smo na pragu rešitve problema,'' je pred bližnjim odločanjem v državnem zboru o načrtovani spremembi ustave ocenil predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor in obenem izrazil upanje, da bo DZ z dvotretjinsko večino sprejel spremembo ustave. Naknadnemu referendumu, na katerem naj bi volivci potrdili spremembo ustave, ZLSD ni naklonjena, je opozoril prvak stranke, obenem pa poudaril, da se bodo glede tega vprašanja dokončno odločili, ko in če bo za njegovo izvedbo vložen predlog. Pahor je ob razmišljanju o naknadnem potrditvenem referendumu veliko pozornosti posvetil sklepu vlade iz srede julija, da Slovenija še nima uzakonjenega volilnega sistema, ki bi omogočal izvedbo jesenskih volitev. Predsednik ZLSD se ob tem namreč sprašuje, kaj bi se zgodilo, če na potrditvenem referendumu sprememba ustave ne bi dobila potrebne večine med volilci, saj bi se znašli v situaciji, ko po mnenju vlade ne bi imeli veljavnega volilnega sistema, politična kriza pa bi se še poglobila.
Zagožen o razmerah v koaliciji
22. 07. 2000 12.48
SLS+SKD Slovenska ljudska stranka najverjetneje ne bo podprla včerajšnjega sklepa sveta SDS, da bo v primeru sprejetja ustavnega zakona SDS skušala zbrati podpise 30 poslancev za izvedbo naknadnega potrditvenega ustavnega referenduma, je povedal predsednik SLS+SKD Franc Zagožen. Pojasnil je, da sam tak referendum podpira le v primeru, da bi se z njim strinjale vse stranke. Vendar v tej nameri SDS sam vidi predvsem nevarnost, da bo SDS pozvala volivce, naj se referenduma ne udeležujejo, kar bi pomenilo nadaljevanje politične krize. Obenem je izrazil še bojazen, da SDS ne želi rešitve te krize.
Zagožen o sporu v koaliciji
19. 07. 2000 10.42
Podpredsednik stranke SLS+SKD Lojze Peterle je včeraj omenil možnost izrednega kongresa nove združene stranke, kjer naj bi reševali spor s koalicijsko partnerico SDS. Obe stranki za konec tedna napovedujeta tudi ločen posvet vodstev. Danes bo razpravo o ustavnih spremembah volilne zakonodaje nadaljevala tudi komisija za volilni sistem in ustavne spremembe.
Slovenija med prvimi v EU
18. 07. 2000 08.38
Na dvodnevni prvi uradni obisk v Slovenijo je včeraj pozno dopoldne prispel evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Opoldne se je na gradu Strmol sestal s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom, nato pa obiskal Štanjel in Ajdovščino, kjer si je ogledal s strani Evropske unije sofinancirane projekte. Verheugna spremlja tudi Jaime Garica Lombardero, ki je v generalni direkciji za širitev pri Evropski komisiji pristojen za Slovenijo.
Zunanji ministri za rešitev krize v ZRJ
15. 07. 2000 10.46
Zunanji ministri držav JV Evrope so na konferenci na Ohridu danes oblikovali skupno izjavo, v kateri so opozorili, da bi najnovejša politična kriza v ZRJ lahko ogrozila stabilnost na območju, in pozvali k vrnitvi vseh beguncev na Kosovo ter vzpostavitvi visoke stopnje avtonomije v pokrajini. Podprli so tudi vse demokratične sile v ZRJ, ki jih zatira režim jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, in poudarili nujnost pospešitve in uresničitve Pakta stabilnosti za JV Evropo. V izjavi so poudarili, da čakajo trenutek, ko bo demokratična Jugoslavija sodelovala s sosednjimi državami in se vključila v mednarodno skupnost in njene strukture.
Parlamentarna kriza v Izraelu
10. 07. 2000 19.03
Izraelski premier Ehud Barak je danes v knesetu poudaril, da ima ''jasen mandat ljudstva'', da poskuša najti rešitev spora s Palestinci. V knesetu so sicer poslanci začeli razpravo o nezaupnici vladi, ki jo je zaradi načrtovanega Barakovega srečanja s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom na vrhu v Camp Davidu vložila desno usmerjena opozicija. Nezaupnico je vložila glavna opozicijska stranka Likud zaradi ''Barakovih popuščanj Arafatu še pred začetkom vrha'', ki naj bi se začel jutri v Camp Davidu pod okriljem ameriškega predsednika Billa Clintona. Barak je v knesetu kljub stalnim prekinitvam opozicijskih poslancev večkrat poudaril, da ima njegova vlada jasen mandat. Povedal je, da namerava še danes iz združenega Jeruzalema, ''večne prestolnice Izraela'', odpotovati v Camp David, da bi končal mirovniško delo, ki sta ga začela Menahem Begin in Jicak Rabin. Nekdanji premier iz stanke Likud Menahem Begin je leta 1978 v Camp Davidu sklenil zgodovinsko premirje s takratnim egiptovskim predsednikom Amurjem al-Sadatom, Jicak Rabin pa je leta 1993 z Arafatom v Oslu podpisal sporazum o avtonomnih palestinskih ozemljih. Barak je še poudaril, da v Camp David ne odhaja sam, temveč ga spremljata dva milijona ljudi, ki so njegovo vlado privedli na oblast, to je državljanov, ki si želijo miru.