krize
Avstralija odobrila posojilo Južni Koreji
25. 12. 1997 12.42
Avstralija je Južni Koreji odobrila posojilo v vrednosti 330 milijonov, ki je po besedah ministra za zakladnico Petra Costella nemenjeno krepitvi južnokorejske valute in mednarodnega zaupanja v novega predsednika države. Obrok posojila, ki ga je odobrila avstralska vlada, je del zgodnejšega posojila Avstralije Južni Koreji v višini milijarde dolarjev, ki ga je država odobrila, ko je Seul mednarodno skupnost prvič zaprosil za pomoč pri reševanju finančne krize. Po besedah ministra Costella je namen posojila podpreti napovedane gospodarske reforme v Južni Koreji, še zlasti v finančnem sektorju.
Nov načrt pomoči japonskemu finančnemu sektorju
24. 12. 1997 15.16
Japonska vladajoča liberalno-demokratska stranka je danes predlagala sprejetje novega načrta za pomoč finančnemu sektorju. Ta predvideva, da naj bi država sprostila 20.000 milijard jenov (155 milijard dolarjev) za posojila v primeru potrebe japonskih bank.
Južni Koreji odobreno posojilo za premagovanje krize
24. 12. 1997 09.33
Svetovna banka je v torek odobrila posojilo Južni Koreji v višini treh milijard dolarjev. Gre za prvega med ukrepi za premagovanje južnokorejske finančne krize. Posojilo je del mednarodnega svežnja pomoči azijskim državam v skupni vrednosti skorajda 60 milijard dolarjev. Od tega Svetovna banka prispeva 10 milijard, Mednarodni denarni sklad pa 21 milijard dolarjev.
Vranitzky pozval k ustanovitvi evropske policijske enote
18. 12. 1997 17.50
Nekdanji avstrijski kancler in posebni odposlanec Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) Franz Vranitzky je na podlagi posledic krize v Albaniji pozval k ustanovitvi evropske policijske enote za posredovanje v krizah. "Ko se je Albanija spomladi znašla v kaosu, je posredovanje pod vodstvom OVSE sicer hitro steklo," je danes na konferenci zunanjih ministrov OVSE v Koebenhavnu povedal Vranitzky. Vendarle je vnovič postalo jasno, da "mednarodna skupnost še vedno ne razpolaga z varnostnimi mehanizmi, ki bi omogočali primeren in takojšen odgovor na vsakokratno krizo".
Frlec na zasedanju OVSE
18. 12. 1997 15.15
Zunanji minister Boris Frlec se bo danes in jutri udeležil šestega vrha Organizacije za varnost in sodelovanje (OVSE). Na njem bo sodelovalo 54 delegacij držav članic, delegacije partnerskih držav in predstavniki mednarodnih organizacij. Srečanje bo v znaku dejavnosti OVSE po lanskem vrhu v Lizboni, novi varnostni arhitekturi in drugim vprašanjem. Minister Frlec bo predstavil stališča Slovenije o evropskem varnostnem modelu in o reševanju krize na Balkanu.
Poljaki se strinjajo s stroški za vstop v NATO
16. 12. 1997 10.08
Na Poljskem se strinjajo z morebitnim porastom stroškov za vojaške namene zaradi vstopa v zvezo NATO. V raziskavi javnega mnenja inštituta Pentor, opravljene septembra, se je 44 odstotkov vprašanih izreklo za uvedbo enkratnega posebnega davka za obrambo, 23 odstotkov bi se strinjalo s posebnim davkom za daljše obdobje. Četrtina anketiranih nasprotuje vsakršnim dodatnim stroškom za vojsko; tretjina se strinja z namestitvijo sil zveze NATO na poljskih tleh, dobra petina pa začasno namestitev jedrskih sil v primeru krize.
Castro je za letos napovedal praznovanje božiča
15. 12. 1997 09.34
Kubanski predsednik Fidel Castro je v triurnem govoru v parlamentu opozoril, da je "svet na robu hujše krize od tiste v letu 1929, in to zaradi brezobzirnega špekuliranja in globalizacije neoliberalnega modela". Dejal je, da je eno ključnih vprašanj, ali se japonsko gospodarstvo lahko zoperstavi dogajanjem na azijskem območju.Če bodo te nadloge prizadele tudi japonsko gospodarstvo, drugo v svetu, potem je gotovo, da se gospodarstvo v svetovnem merilu ne bo moglo izogniti hudi krizi.
Začel se je vrh združenja ASEAN
14. 12. 1997 11.41
Predsednik držav in vlad dvanajstih držav vzhodne Azije so se danes sešli na tridnevnem vrhunskem srečanju v malezijski prestolnici Kuala Lumpurju.
Nezaupnica Hašimotovi vladi zavrnjena
11. 12. 1997 10.46
Predstavniški dom japonskega parlamenta je danes zavrnil nezaupnico proti vladi premiera Rjutara Hašimota, ki jo je vložila glavna japonska opozicijska stranka, Stranka novih meja. Proti predlogu je glasovalo 268 poslancev, 219 poslancev je predlog podprlo, 12 pa se jih je vzdržalo glasovanja.
Zaradi finančne krize v Indoneziji prodali manj mobilnih telefonskih aparatov
06. 12. 1997 11.21
Zaradi finančne krize v Indoneziji se je ustavila skokovita rast prodaje mobilnih telefonskih aparatov. Padanje tečaja nacionalne valute rupije je namreč uvožene telefone tako podražilo, da se je njihova prodaja od avgusta zmanjšala že za 40 odstotkov, je pokazala anketa med vodilnimi prodajalci mobilnih telefonskih aparatov na indonezijskem trgu: Siemensom, Nokio in Ericssonom. Mobilni telefoni tudi v Indoneziji veljajo za statusni simbol. Finančna kriza je prizadela vse panoge, vključno z dobavitelji mobilnih telefonskih aparatov. V Indoneziji, ki ima uradno 200 milijonov prebivalcev, je bilo leta 1996 še 465.000 lastnikov mobilnih telefonov, letos pa se je njihovo število z 1,1 milijona že več kot podvojilo. Indonezijska rupija je od julija v razmerju do ameriškega dolarja izgubila približno 40 odstotkov vrednosti.
EU in ZDA pripravljata skupno izjavo o Bližnjem vzhodu
06. 12. 1997 10.56
Ameriški predsednik Bill Clinton in vodilni politiki EU so svoje pogajalce na konferenci o podnebnih razmerah v Kjotu pozvali, naj najdejo skupno rešitev. V izjavi po sinočnjem drugem vrhu ZDA in EU v Washingtonu sta obe strani podčrtali pripravljenost za sodelovanje. Clinton se je srečal s sedanjim predsedujočim EU Jean-Claudom Junckerjem in predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem. V sporu glede sankcij ZDA proti podjetjem iz Tretjega sveta, ki poslujejo s Kubo, Iranom in Libijo, ni prišlo do napredka. Juncker je označil sankcije kot "nesprejemljive", Clinton pa je jasno povedal, da bo sankcije uvedel, če bo to upravičeno. Luksemburški zunanji minister Jacques Poos pa je v Washingtonu povedal, da EU in ZDA pripravljata skupno izjavo o Bližnjem vzhodu. Dodal je, naj bi o objavi izjave razmislili šele, ko se bo ameriška državna sekretarka Madeleine Albright sestala z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Poos je dodal, da si EU želi tesnejše sodelovanje z ZDA pri reševanju krize na Bližnjem vzhodu.
Sanacija finančne krize v Koreji
03. 12. 1997 10.01
Direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Michael Camdessus je davi dopotoval v Seul, kjer se z južnokorejskimi predstavniki pogovarja o pogojih pomoči denarnega sklada pri sanaciji finančne krize v državi. Pomočnik južnokorejskega finančnega ministra Čung Duk-ku je povedal, da se pogajanja nadaljujejo in da še niso dosegli nobenega uradnega dogovora.
Italijanski kmetje nezadovoljni z vladnim predlogom rešitve krize
29. 11. 1997 11.58
Italijanski proizvajalci mleka so sporočili, da nameravajo nadaljevati s protesti kljub sprejemu vladnega dekreta, ki predvideva delno povračilo stroškov za kazni zaradi prekoračitve mlečnih kvot Evropske unije.
Verdijev Requiem v spomin na žrtve pokola
28. 11. 1997 09.56
KAIRO - Egipt bo 10. decembra v Luksorju uprizoril Requiem v spomin na 58 tujih turistov in štirih Egipčanov, ubitih v pokolu 17. novembra. Pred templjem Hatchepsout blizu Luksorja bo 140 pevcev Kairske opere izvedlo Verdijev Requeim. Obenem bodo v svet poslali sporočilo, da je Egipt sposoben premagati krize, kakršna je bila ob tem pokolu, ki so ga izvedli pripadniki oborožene skupine Džamaja Islamija.
Povabilo Rusiji, da se včlani v APEC
26. 11. 1997 00.00
Ob koncu vrhunskega srečanja Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC) so države članice povabile Rusijo, naj postane članica te organizacije. Še pred tem pa so sklenile, da se lahko včlanita tudi Peru in Vietnam.
Izid predsedniških volitev v Črni gori še vedno vprašljiv
25. 11. 1997 00.00
Parlamentarna razprava o reševanju globoke politične krize, zaostrene po predsedniških volitvah, se v Črni gori preveša v četrti teden. Poslanci Demokratske stranke socialistov Momirja Bulatovića vztrajajo pri razveljavitvi predsedniških volitev, poslanci iz drugega krila, pristaši Milice Pejanović Djurišić, pa zahtevajo priznanje izidov ter za konec maja prihodnje leto napovedujejo predčasne parlamentarne volitve.
Komisija UNSCOM o reševanju iraške krize
21. 11. 1997 10.20
Vsi člani komisije za razoroževanje Iraka (UNSCOM), vključno z ameriškimi, so davi odpotovali v Bagdad. Kot je povedal predsedujoči Varnostnega sveta ZN Qin Huasu, je VS ZN danes sprejel odločitev o takojšnjem vnovičnem pričetku dela članov komisije UNSCOM. Zadovoljstvo nad rešitvijo konflikta je izrazil tudi vodja komisije za razoroževanje Iraka Richard Butler, ki je po koncu zasedanja VS ZN povedal, da njegova skupina sprejema povabilo iraške vlade, v skladu s katerim lahko člani komisije danes spet pričnejo opravljati svoje običajno delo. Ameriški obrambni minister William Cohen pa je generalnemu sekretarju Združenih narodov Kofiju Annanu sinoči zagotovil, da bodo ameriške oborožene sile ostale v Zalivu vse dotlej, dokler ne bo Irak brezpogojno in v celoti izpolnjeval vseh resolucij ZN.
Ameriška letalonosilka George Washington prispela v Zaliv
21. 11. 1997 00.00
Ameriška letalonosilka George Washington je ponoči priplula v Perzijski zaliv, kjer bo sodelovala v operacijah za nadzor območja prepovedi poletov na jugu Iraka. V Zalivu je že zasidrana letalonosilka USS Nimitz. Namestnik ameriške državne sekretarke za politične zadeve Thomas Pickering je v Washingtonu povedal, da je Rusija pomembno prispevala k osnutku sklepov za rešitev iraške krize in da so Združene države zunanjemu ministru Jevgeniju Primakovu hvaležne za njegovo vlogo v pogovorih s podpredsednikom iraške vlade Tarekom Azizom v Moskvi.
Na srečanju zunanjih ministrov peterice bo razprava potekala o ruskem predlogu za razrešitev iraške krize
19. 11. 1997 13.26
Francosko zunanje ministrstvo je danes potrdilo, da bo zunanji minister Hubert Vedrine drevi odpotoval v Ženevo, kjer se bo s kolegi iz Združenih držav, Velike Britanije in Rusije ponoči srečal na pogovorih o rešitvi iraške krize. Na srečanju bodo ministri proučili iraški odgovor na ruski načrt za rešitev krize. Ruski zunanji minister Primakov je že odpotoval v Ženevo. Pred tem se je o iraški krizi pogovarjal s kitajskim kolegom Qian Qichenom. Iraški tisk pa danes piše, da Bagdad ne bo privolil v nikakršne koncesije v svojih zahtevah do Združenih narodov. Zahteve Iraka so po oceni tiska pravične in legitimne, zato morajo vsa diplomatska prizadevanja in dialog izhajati iz teh zahtev. Najpomembnejša zahteva je ukinitev embarga na izvoz nafte. Ameriška letalonosilka George Washington, ki jo je Bill Clinton kot okrepitev poslal v Zaliv, ne bo do tja priplula pred petkom. V puščavi Negev na jugu Izraela se trenutno urijo elitne ameriške enote, vendar je tiskovni predstavnik ameriškega veleposlaništva v Tel Avivu zanikal, da bi se enote pripravljale na morebitno vojno proti Iraku.
Francija se zavzema za politično reševanje iraške krize
17. 11. 1997 00.00
Francija po besedah zunanjega ministra Huberta Vedrinea še ni sprejela nobene odločitve o sodelovanju v morebitni vojaški akciji proti Iraku.
Clinton pozdravil zaostritev ukrepov zoper Irak
13. 11. 1997 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je pozdravil včerajšnjo soglasno sprejetje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) o zaostritvi ukrepov zoper Irak. Vendar pa Clinton ni omenjal uporabe sile, če Irak ne bi preklical izgona ameriških inšpektorjev Posebne komisije ZN za nadzor razoroževanja Iraka (UNSCOM). Kot ves čas od izbruha krize, se je Clinton tudi tokrat izognil razhajanjem med ZDA in nekaterimi partnerkami v ZN. Rusija je dopustila možnost dodatnih pritiskov, če se Irak ne bi uklonil ZN, a je odločno zavrnila kakršnokoli uporabo sile. Resolucijo Varnostnega sveta sta pozdravila tudi japonski premier Rjutaro Hašimoto in francoski predsednk Jacques Chirac.