krizi
DOS o krizi v vladi
29. 08. 2001 00.00
Večina vodij srbske vladajoče koalicije Demokratične opozicije Srbije je izrazila zadovoljstvo nad načinom pogovora na sinočnjem sestanku vodstva DOS o krizi v srbski vladi.
Odzivi na začetek misije
22. 08. 2001 00.00
Začela se je Natova operacija Nujna žetev, med katero bo 3500 vojakov zavezništva nadzorovalo razoroževanje albanskih skrajnežev v Makedoniji.
DOS o avtonomiji Vojvodine
22. 08. 2001 00.00
Vodstvo vladajoče koalicije DOS je sklenilo, da bo v najkrajšem možnem času pripravilo novo srbsko ustavo, ki bo omogočala večjo avtonomnost Vojvodine.
Varnostni svet o Bližnjem vzhodu
21. 08. 2001 00.00
Na ponedeljkovem zasedanju Varnostnega sveta o bližnjevzhodni krizi se je vnela vroča razprava, vendar bistvenega napredka niso dosegli.
Kučan sprejel beograjsko županjo
12. 07. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je danes sprejel županjo Beograda Radmilo Hrustanović, ki je na povabilo ljubljanske županje Vike Potočnik na tridnevnem uradnem obisku v Sloveniji. Pogovarjala sta se o trenutnih razmerah v Beogradu in Srbiji ter o razvoju bilateralnih odnosov med Slovenijo in ZRJ, še posebej o možnostih razvoja gospodarskih odnosov. Del razgovora je bil namenjen tudi razmeram v jugovzhodni Evropi, še posebej krizi v Makedoniji, so sporočili iz predsednikovega urada.
Drnovšek o denacionalizaciji
12. 07. 2001 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek je v zvezi z odločitvijo kmetijskega ministra Franca Buta o vračilu pokljuških gozdov cerkvi in nasprotno odločitvijo kulturne ministrice Andreje Rihter o ne-vračanju Blejskega otoka povedal, da sta obe rešitvi v nasprotju z njegovimi navodili prehiteli dogovarjanja o celoviti razrešitvi problematike vračanja nacionaliziranega cerkvenega premoženja.
Kmalu sporazum o meji
11. 07. 2001 00.00
Sporazum o meji je zdaj v veliki meri odvisen od hrvaške strani, je na današnji novinarski konferenci dejal slovenski premier Janez Drnovšek.
Pred sestankom koalicijskih partneric
10. 07. 2001 00.00
Vlada in parlament naj bi po besedah predsednika SLS+SKD Francija Buta že prihodnji teden obravnavala predlog dogovora o meji s Hrvaško. Seveda pa je pogoj za to obstanek vladne koalicije na Hrvaškem. Pred pomembnimi meddržavnimi odločitvami nekateri analitiki opozarjajo na razrahljano domačo koalicijo. Govori se celo že o vladni krizi.
Vodstvo stranke o nesoglasjih v koaliciji
10. 07. 2001 00.00
Po krizi v koaliciji, ki se je začela s sodelovanjem SLS+SKD pri referendumu o umetni oploditvi, nadaljevala z maloobmejnim sporazumom med Slovenijo in Hrvaško, sodelovanjem poslancev stranke pri ustanovitvi preiskovalne komisije ter doživela vrhunec ob vrnitvi gozdov cerkvi, se je popoldne v Novem mestu sestalo vodstvo stranke SLS+SKD.
Spopadi v Nepalu
07. 07. 2001 00.00
V sinočnih napadih maoističnih upornikov v treh provincah zahodnega Nepala je umrlo 35 policistov, štirje pa so bili ranjeni, so danes sporočili iz nepalskega notranjega ministrstva. V enem izmed napadov je večja skupina upornikov napadla policijsko postojanko v okrožju Lamjung, približno 190 kilometrov oddaljeno od glavnega mesta Katmanduja. V dve uri trajajočem boju je bilo ubitih 22 policistov, uporniki pa naj bi bili odgovorni tudi za nedavni bombni napad na rezidenco premiera Koirale.
Chirac v Rusiji
01. 07. 2001 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je prispel v Sankt Peterburg, prvo postajo tridnevnega obiska v Rusiji, med katerim bo obiskal še Moskvo in vesoljski center v Samari. Na letališču v Sankt Peterburgu je predsednika Chiraca in njegovo soprogo Bernadette sprejel podpredsednik ruske vlade Ilja Klebanov. To je prvi obisk francoskega voditelja v Rusiji po prihodu ruskega predsednika Vladimirja Putina na oblast januarja lani. Spremljajo ga ministri za zunanje zadeve, promet, raziskave in industrijo, pa tudi številčna delegacija direktorjev francoskih podjetij.
Donatorska konferenca za ZRJ
29. 06. 2001 00.00
Na prvi donatorski konferenci za ZR Jugoslavijo v Bruslju je več kot 40 sodelujočih držav in mednarodnih finančnih institucij obljubilo, da bo za nujno gospodarsko pomoč državi še v tem letu namenilo 1,28 milijarde dolarjev pomoči.
Ranjeni štirje Izraelci
25. 06. 2001 00.00
V Hebronu so bili danes ranjeni štirje Izraelci, dva naseljenca in dva izraelska vojaka, ki so jih zadeli streli iz palestinskih četrti Hebrona, so sporočili izraelski viri. V ZDA pa je prispel izraelski premier Ariel Šaron, ki bo imel vrsto srečanj z ameriškimi predstavniki o krizi na Bližnjem vzhodu. Šaron se bo srečal tudi z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem. To je drugi Šaronov obisk v ZDA, odkar je marca postal premier.
Prodi na Irskem
22. 06. 2001 00.00
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi se je po včerajšnjih spornih izjavah, da ratifikacija pogodbe iz Nice ni pravni pogoj za širitev Evropske unije, danes v Dublinu sestal še z irskimi nasprotniki širitvenega procesa. Irski nasprotniki pogodbe iz Nice, ki so jih 7. junija na referendumu podprli tudi volivci, s tem pa se je v krizi znašel celoten širitveni proces EU, so že napovedali, da se bodo še naprej borili proti ratifikaciji te pogodbe. Prodi je ob tem dejal, da če Irska pogodbe iz Nice na ponovitvi referenduma ne bo sprejela, bo ta sporazum potisnjen ob stran, v EU pa bo treba odpreti novo fazo pogovorov. "Politično bo širjenje unije sicer zagotovo nemogoče," je še povedal Prodi.
Putin v Jugoslaviji
17. 06. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je po prvem srečanju z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem v Sloveniji dopotoval na prvi obisk v Beograd in se sestal z jugoslovanskim kolegom Vojislavom Koštunico, v nadaljevanju pa tudi z zunanjim ministrom Goranom Svilanovićem in srbskim premierom Zoranom 195144inđićem. Osrednja tema pogovorov je bila kriza na Kosovu in Makedoniji, za katero naj bi Moskva po podatkih Beograda predložila nov mirovni načrt. Sogovorniki naj bi razpravljali tudi o vprašanju visokih dolgov obeh držav.
Spopadi med priseljenci in Palestinci
06. 06. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat se je sinoči v Ramali srečal s posebnim odposlancem ruskega zunanjega ministrstva Andrejem Vdovinom, ki je Izraelce in Palestince pozval, naj prekinejo spopade. Vdovin je Arafatu izročil pismo ruskega vodstva z oceno trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu. Arafat je od Rusije, kot ene izmed pokroviteljic mirovnega procesa, zahteval, naj se zavzame za spoštovanje dosedanjih palestinsko-izraelskih dogovorov.
V Peruju zmagal Toledo
04. 06. 2001 00.00
Na včerajšnjih predsedniških volitvah v Peruju je zmagal 55-letni ekonomist Alejandro Toledo. Po preštetih 70 odstotkih glasov je Toledo dobil 51,58 odstotkov, njegov nasprotnik, socialdemokrat in nekdanji predsednik Alan Garcia pa 48,42 odstotka. Toledo bo nasledil kontroverznega Alberta Fujimorija, ki so ga odstavili novembra lani, pet mesecem za tem, ko je na volitev uspel dobiti še tretji predsedniški mandat. V prvem krogu volitev, 8. aprila, je Toledo zbral 36,51 odstotka, Garcia pa 25,78 odstotka. Toledo bo tako prvi perujski predsednik indijanskega porekla. Lani je Toledo izgubil predsedniške volitve proti Albertu Fujimoriju, ki je tedaj že tretjič zaporedoma postal predsednik. Po tem pa je zaradi obtožb o poneverbi volitev odstopil in celo pobegnil iz države. Po Toledovem mnenju je prav regularnost letošnjih volitev razlog za njegovo zmago. Njegov dvainpetdesetletni nasprotnik Alan Garcia je bil perujski predsednik med leti 1985 in 1990, ko je bila država v veliki ekonomski krizi. Tako kot Toledo je tudi Garcia v predvolilnem nastopanju obljubljal višje plače, nova delovna mesta in več demokracije. Tesni rezultat je bolj posledica apatičnosti volilcev, za katere so to že četrte volitve v zadnjih štirinajstih mesecih. Aprila je Toledo zmagal v prvem krogu volitev, vendar tedaj ni uspel doseči praga 50 odstotkov glasov. Po Fujimorijevem pobegu je v Peruju vrši dolžnosti začasnega predsednika Valentin Paniagua, starejši diplomat, ki po nekaterih javnomnenjskih raziskavah kotira višje kot katerikoli od dveh kandidatov.
Strm padec delnic SG
06. 05. 2001 00.00
Vrednosti delnic druge največje francoske banke Societe Generale so strmo padle, potem ko je banka objavila podatek, da bo dobiček banke v prvem letošnjem četrtletju bistveno manjši od dobička v enakem lanskem obdobju. Po besedah predsednika banke Daniela Boutona, je na dobiček iz naložbenega in podjetniškega bančništva negativno vplivalo pešanje ameriškega in delno tudi evropskega gospodarstva, uspešno pa je bilo upravljanje s premoženjem družbe, piše Financial Times.
Henkel uspešno začel poslovno leto
30. 04. 2001 00.00
Nemški kemijski koncern Henkel je v letošnjem prvem trimesečju zabeležil 8,7-odstotno rast prodaje. Ta se je, kljub upočasnjeni svetovni gospodarski rasti in tečajni krizi v Turčiji, povzpela na 3,3 milijarde evrov. Dobiček iz poslovanja se je v obdobju od januarja do konca marca v primerjavi z enakim obdobjem lani povzpel za 10,1 odstotka na 228 milijonov evrov.
Srečanje društva slovensko-hrvaškega prijateljstva
21. 04. 2001 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić se je v Zagrebu srečal z delegacijo Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva Kolpa-Vinica. Udeleženci srečanja so sklenili, da so takšna srečanja dobra spodbuda, na osnovi katere bi se lahko povečalo število kulturnih manifestacij in drugih neformalnih oblik državljanskih združevanj. Takšna združevanja pa bi lahko postala tudi stalna praksa po krizi, ki se občasno pojavlja zaradi nerazčiščenih odnosov, ti pa izhajajo še iz nekdanje skupne države.
V krizi tudi časnik Sevodnja in revija Itogi
17. 04. 2001 00.00
V krizi zaradi menjave vodstva ruske neodvisne televizijske hiše NTV se je znašel tudi neodvisni ruski dnevnik Sevodnja, ki so ga ukinili. Kot je za rusko tiskovno agencijo Interfax pojasnil glavni urednik časnika Mihail Berger, je založba Sedem dni sinoči prenehala financirati časnik, njega pa so davi odpustili.
Ecevit zavrnil možnost odstopa
11. 04. 2001 00.00
Na množičnih protestih proti gospodarski in finančni krizi v državi, ki že več dni potekajo po vsej Turčiji, je danes v Ankari prišlo do hujših incidentov, v katerih je bilo po poročanju medijev ranjenih več kot sto ljudi, med njimi tudi 55 policistov. Okoli 50 tisoč protestnikov naj bi policiste obmetavali z lesenimi deskami, kamenjem in čevlji, policija pa je na to odgovorila z vodnimi topovi in solzivcem. Policisti so izstrelili tudi več opozorilnih strelov v zrak.
Castro in Costner skupaj v kinu
10. 04. 2001 00.00
Kevin Costner and Fidel Castro sta si skupaj ogledala film Trinajst dni (Thirteen Days) ter ob večerji debatirala o Costnerjevi filmski verziji in resnični vlogi, ki jo je imel v kubansko-ameriški raketni krizi leta 1962 predsednik Castro. Takoj ko je Costner prispel v hotel v Havani, ga je Castro skupaj z drugimi producenti povabil v Revolucionarno palačo na posebno projekcijo za kubansko politično oligarhijo. Skupaj so ostali celih sedem ur, Costnerjev tiskovni predstavnik pa je povedal, da se je Castro o filmu izrazil z odobravanjem.
Nizozemci proti zakolu, ministri EU o cepljenju
09. 04. 2001 00.00
Nizozemske oblasti so kljub protestom danes začele zakol kakih 50.000 glav živine v vasi Kootwijkerbroek v osrednjem delu države. Protestniki, večinoma mladi, so dopoldne s traktorji in kmetijskimi stroji zaprli ceste in veterinarskim ekipam preprečevali vstop v vas, kjer so 29. marca odkrili primer bolezni. Policisti so jih pregnali z gumijevkami in vodnimi topovi, priprli 13 oseb in zasegli traktorje in kmetijske stroje. Protestniki menijo, da v Kootwijkerbroeku ni epidemije slinavke in parkljevke in da poskušajo oblasti območje spremeniti prostor za rekreacijo.194160
Posadka se počuti dobro
06. 04. 2001 00.00
Ameriški diplomati, ki so se danes vnovič srečali s posadko ameriškega vohunskega letala, ki je v nedeljo zasilno pristalo na kitajskem otoku Hainan, so sporočili, da je počutje članov posadke dobro in da so vsi zdravi. Današnje srečanje je bilo drugo, ameriški diplomati so posadko prvič obiskali v torek.
Razdeljeni glede Miloševićeve aretacije
30. 03. 2001 00.00
Novi jugoslovanski voditelji se še vedno niso zedinili o tem, ali naj izpolnijo zahteve ZDA in aretirajo nekdanjega predsednika države Slobodana Miloševića ali pa naj se soočijo z izgubo gospodarske pomoči in celo z morebitno odpovedjo podpore iz Washingtona. Ameriški kongres je soboto, 31. marca, določil kot skrajni rok, do katerega mora Beograd začeti sodelovati z Mednarodnim sodiščem Združenih narodov za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, ki Miloševića želi posaditi na zatožno klop. V nasprotnem primeru Washington ZRJ ne bo namenil zelo potrebne gospodarske pomoči. Ameriška administracija se mora odločiti, ali bo kongresu predlagala izplačilo zadnjih 40 milijonov dolarjev od skupno 100 milijonov, kolikor jih je lani ZRJ odobril kongres. ZRJ, ki se zahvaljujoč uničevalni Miloševićevi politiki preteklega desetletja utaplja v globoki gospodarski krizi, se lahko sooči s še hujšimi posledicami
Kljub krizi podpora Blairu
29. 03. 2001 00.00
Stalni veterinarski odbor EU je prižgal zeleno luč za cepljenje 180.000 glav živali na dveh območjih v Angliji, ki ju je slinavka in parkljevka najhuje prizadela –
Eksplozije tresejo Jeruzalem
27. 03. 2001 00.00
Na Bližnjem vzhodu je ponovno nemirno. Na Zahodnem bregu je pozno sinoči ostrostrelec umoril desetmesečno izraelsko deklico, kar je povzročilo hude nemire v Hebronu. Okoli 400 judovskih naseljencev, ki so skušali vdreti v palestinski del mesta, se je spopadlo s Palestinci. Izraelska policija je zato mesto že zaprla. V Jeruzalemu pa je danes v dveh eksplozijah umrla ena oseba, več kot petindvajset je ranjenih. Odgovornost za en napad je prevzel islamski Džihad.
Meidani in Mesić o krizi v Makedoniji
26. 03. 2001 00.00
Na dvodnevni obisk na Hrvaško je prispel albanski predsednik Rexhep Meidani, ki ga spremljala močna gospodarska delegacija. Meidani se je sestal s hrvaškim predsednikom Mesićem, ki je napovedal, da bo v kratkem obiskal Makedonijo ter da bo v okviru "misije dobre volje" skušal posredovati med sprtima stranema. ''Makedonski predsednik Boris Trajkovski se strinja z mojo pobudo, saj to ne bi bilo klasično mirovno posredovanje," je po srečanju z albanskim predsednikom Rexhepom Meidanijem dejal Mesić.
Končan vrh v Stockholmu
24. 03. 2001 00.00
S sporočilom, da Evropska unija polno zaupa v svoj gospodarski potencial ter da je odločena zdržati pritiske globalnega gospodarskega upočasnjevanja in okrepiti lastno konkurenčnost, se je danes v Stockholmu končalo dvodnevno vrhunsko zasedanje petnajsterice. Ob gospodarski strategiji so voditelje dva dni zaposlovale tudi zunanjepolitične teme, predvsem napete razmere v Makedoniji in odnosi z Rusijo, izognili pa se niso tudi krizi, v katero je zaradi slinavke in parkljevke zašlo evropsko kmetijstvo.