krizo
Rast gospodarstva Južne Koreje se upočasnjuje
18. 03. 1998 08.19
Južnokorejsko gospodarstvo je lani poraslo za 5,5 odstotka, kar je najnižja rast v zadnjih petih letih, je sporočila osrednja banka Južne Koreje, ki je v svojem poročilu med vzroke za upočasnitev rasti navedla finančno krizo. Pred finančnimi težavami je bila Južna Koreja na enajstem mestu med svetovnimi gospodarstvi. Lanskoletni bruto domači proizvod te države je ocenjen na 442,6 milijarde dolarjev, kar pomeni, da Južna Koreja med državami zaseda 34. mesto. V predlanskem letu je bruto domači proizvod Južne Koreje porasel kar za 7,1 odstotka.
Albrightova še vedno odločna glede kosovske krize
17. 03. 1998 10.20
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je med včerajšnjim telefonskim pogovorom z ruskim kolegom Jevgenijem Primakovom, ki danes odhaja v Beograd, izrazila upanje, da bo Primakov jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću posredoval "kar se da odločno sporočilo" v zvezi s krizo na Kosovu. Tiskovni predstavnik State Departmenta James Rubin je še potrdil, da se bo Albrightova 25. marca v Bonnu udeležila sestanka kontaktne skupine o Kosovu. Primakov se je po telefonu pogovarjal tudi z italijanskim kolegom Lambertom Dinijem, s katerim sta izmenjala stališča o načinih rešitve kosovskega vprašanja.
Venezuela ne namerava izstopiti iz OPEC
11. 03. 1998 08.26
Venezuela ne bo izstopila iz organizacije držav izvoznic nafte OPEC, je povedal zunanji minister omenjene države Miguel Burelli Rivas. OPEC je v zadnjem času zašel v manjšo krizo, Venezuela pa se nahaja med največjimi kritiki obstoječega sistema kvot, ki predpisuje dovoljeno količino izvoza nafte. Predstavniki OPEC-a so Venezuelo večkrat obtožili kršitve obstoječega sistema, kar naj bi povzročilo znižanje svetovnih cen nafte. Venezuela naj bi po predpisih OPEC dnevno črpala le 2,58 milijona sodčkov nafte, vendar pa je v zadnjem času črpala veliko večjo količino. Kot zatrjujejo predstavniki venezuelske državne naftne družbe, Venezuela ne namerava prenehati s črpanjem večje količine nafte, saj bi s tem omogočila, da ji konkurenti prevzamejo trge, poleg tega pa je nafta glavni venezuelski devizni vir.
Moskva, Zagreb in Atene o kosovski krizi
06. 03. 1998 17.27
Moskva je danes opozorila Zahod pred morebitnim vmešavanjem v jugoslovanske notranje zadeve v zvezi s kosovskim vprašanjem, je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Na dogodke na Kosovu se je danes odzval tudi uradni Zagreb, ki "podpira ozemeljsko celovitost vseh evropskih držav v duhu Pakta o stabilnosti v Evropi ter temeljnih načel OVSE." Tudi grški zunanji minister Teodoros Pangalos je v Beogradu danes izjavil, da se Grčija zavzema za ohranjanje nacionalnih držav na Balkanu in nasprotuje spremembam meja.
Kok in Gadafi o bagdadskem dogovoru
23. 02. 1998 18.28
Nizozemski premier Wim Kok je danes izrazil zadržanost ob podpisu dogovora med generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom in podpredsednikom iraške vlade Tarekom Azizom.
Zrušenje Sadama Huseina bi bilo preveč tvegano
22. 02. 1998 11.19
Generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana, ki je v noči na nedeljo s podpredsednikom iraške vlade Tarekom Azizom končal tretji krog pogovorov, katerih namen je rešiti iraško krizo - pogovori naj bi se nadaljevali danes ob 8.30 po srednjeevropskem času -, naj bi ob 10. uri sprejel iraški predsednik Sadam Husein. Kot so po pogovorih Annana in Aziza povedali člani pri delegaciji ZN, pogajanja napredujejo, sogovorniki pa še vedno pripravljajo končni dogovor. "Zrušenje Sadama Huseina bi bilo preveč tvegano; potrebne bi bile veliko številčnejše vojaške sile, ameriška življenja pa bi bila v večji nevarnosti," je v pogovoru za jutrišnjo številko ameriškega tednika Newsweek ocenila ameriška državna sekretarka Madeleine Albright.
Američani za smrt Sadama Huseina
22. 02. 1998 10.52
Želja večine Američanov je, da bi organizirali akcijo, v kateri bi ubili iraškega predsednika Sadama Huseina in s tem rešili iraško krizo. Glede na izide javnomnenjske raziskave, katere izsledki so objavljeni v sobotni izdaji časnika Newsweek, 54 odstotkov Američanov podpira uboj Sadama Huseina, 37 odstotkov pa tej možnosti nasprotuje. V podobni javnomnenjski raziskavi, ki je bila izvedena novembra, je bilo le 39 odstotkov vprašanih naklonjenih uboju Sadama Huseina. Glede načina rešitve sedanje krize se je 39 odstotkov vprašanih izreklo za diplomatsko rešitev, 36 odstotkov za zračno in kopensko vojaško akcijo, 18 odstotkov pa za omejeno zračno akcijo.
Clintonovo srečanje z vodjo izraelske opozicije
21. 02. 1998 13.04
Ameriški predsednik Bill Clinton se je v petek v Beli hiši o iraški krizi pogovarjal z vodjo izraelske laburistične opozicije Ehudom Barakom. Kot danes še poroča izraelski državni radio, je bilo na srečanju govora tudi o bližnjevzhodnem mirovnem procesu, po pogovoru pa je Barak izrazil prepričanje, da se je ameriški predsednik odločil, da bo spoštovanje odločitev Združenih narodov v zvezi z iraško krizo po potrebi dosegel tudi s silo.
Vroča razprava o ameriškem načinu reševanja iraške krize
19. 02. 1998 08.51
Preveč zagreti nasprotniki ameriške politike v zvezi z reševanjem iraške krize so z glasnimi vzkliki in žvižgi sinoči preglasili državno sekretarko Madeleine Albright med njeno razlago v javni razpravi na državni univerzi Ohio v Columbusu.
Iraški parlament pozval Annana, naj prepreči ameriški napad
16. 02. 1998 16.58
Iraški parlament je v današnjem pismu pozval generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana, naj prepreči morebitni ameriški napad na Irak. Kot je navedeno v pismu, Irak ne razpolaga z orožjem za množično uničevanje, lažne obtožbe, da skriva tovrstno orožje, pa so po ocenah iraških poslancev le pretveza za uporabo sile proti Iraku.
Italija in Španija se zavzemata za diplomatsko rešitev krize
16. 02. 1998 10.25
Italijanski premier Romano Prodi in njegov španski kolega Jose Maria Aznar sta se v neformalnih pogovorih minuli konec tedna strinjala, da je potrebno iraško krizo rešiti po mirni poti. Izrazila sta upanje, da bo mednarodna skupnost storila vse za takšno rešitev. Kot poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass, sta se premiera srečala v okviru Prodijevega zasebnega obiska v Španiji.
Kongres podpira Clintona
13. 02. 1998 09.36
Republikanski in demokratski voditelji v ameriškem kongresu so izrazili podporo predsedniku Billu Clintonu v zvezi z iraško krizo. Vodja republikanske večine v senatu Trent Lott je izjavil, da je uporaba vojaške sile upravičena, če bodo vsi diplomatski napori zaman. Dejal je, da bo, če se bo predsednik odločil za poseg, Amerika enotna v svoji podpori. Podobno je dejal vodja demokratske manjšine Tom Daschle.
Jelcin in Prodi zahtevata diplomatsko rešitev iraške krize
10. 02. 1998 19.06
Ruski predsednik Boris Jelcin in italijanski premier Romano Prodi sta po srečanju v Rimu pozvala Združene narode, naj iraško krizo rešijo na diplomatski način. Prodi je pojasnil, da so se možnosti za mirno rešitev povečale, zato bi jih morali izkoristiti.
Srečanje Drnovška in Chiraca
10. 02. 1998 11.26
Slovenski premier Janez Drnovšek se je na svojem prvem uradnem obisku v Franciji dopoldne sešel s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom. Osrednji temu pogovora sta slovensko vključevanje v Evropsko unijo in prizadevanja Slovenije za vstop v NATO.
Japonska in Kanada za diplomatsko rešitev iraške krize
08. 02. 1998 12.06
Japonski zunanji minister Keizo Obuši in njegov kanadski kolega Lloyd Axworthy se zavzemata, da bi iraško krizo rešili na diplomatski način in se izognili uporabi sile, so sporočili uradni japonski viri. Zunanja ministra sta se danes sestala v bližini Nagana, kjer se je Axworthy udeležil odprtja olimpijskh iger.
Prodanih več kot milijon vstopnic
06. 02. 1998 09.45
Organizatorji 18. zimskih olimpijskih iger v Naganu so doslej od nekaj manj kot milijon tristotisoč vstopnic prodali že več kot milijon vstopnic oziroma kar 84 odstotkov. Več so jih v tem času prodali le še pred štirimi leti v Lillehammerju.
Blair: Diplomacija in vojaške grožnje
05. 02. 1998 17.10
Britanski premier Tony Blair je pozval k nadaljevanju prizadevanj, da bi iraško krizo rešili po diplomatski poti, ne da bi pri tem popustili z vojaškimi grožnjami. Vse izkušnje z iraškim predsednikom Sadamom Huseinom so pokazale, da "diplomacija ne deluje, če ni podprta z grožnjo o nasilju. Torej izkoriščamo to nasilje," je danes v pogovoru za televizijsko postajo CNN povedal Blair.
Kitajska ne podpira uporabe nasilja proti Iraku
05. 02. 1998 09.49
Kitajska odločno zavrača vojaški poseg proti Iraku. Kitajski zunanji minister Qian Qichen je v današnjem telefonskem pogovoru izrecno posvaril ameriško kolegico Madeleine Albright pred morebitnim vojaškim posegom proti Iraku. Qian Qichen je poudaril, "da Kitajska ne podpira uporabe nasilja proti Iraku". Po njegovih besedah je državni in partijski voditelj Jiang Zemin "globoko zaskrbljen nad sedanjo krizo glede inšpekcij orožja v Iraku".
Izrael je ob morebitnem iraškem napadu pripravljen odgovoriti z napadom
04. 02. 1998 10.07
Ameriška zunanja ministrica Madeleine Albright je v soboto v pogovoru z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem zahtevala jasno obljubo Izraela, da v primeru iraškega napada na Izrael ne bo odgovoril s silo, poroča tisk. Netanjahu ne le, da Albrightovi ni dal nobene takšne obljube, temveč je celo dal vedeti, da se bo v primeru napada odzval.
ZDA bodo iraško krizo reševale s silo
04. 02. 1998 09.45
Ameriški obrambni minister William Cohen je v torek v senatu za zaprtimi vrati pojasnil položaj v Iraku. Kot se je izvedelo, naj bi Cohen dejal, da bo ameriški napad na Irak resnejši od napadov, ki so bili izvedeni po zalivski vojni. Cilj napada bo Sadamu Huseinu preprečiti, da bi obnovil zaloge kemičnega in biološkega orožja, je pojasnil minister, ki sicer meni, da bi bilo krizo bolje rešiti z diplomatskimi sredstvi, a če to ne bo mogoče, se bodo ZDA zatekle k sili. Kongres naj bi že kmalu sprejel posebno izjavo podpore morebitni ameriški vojaški akciji v Iraku.
Havel svari pred dolgotrajno krizo
23. 01. 1998 15.20
Češki predsednik Vaclav Havel je danes opozoril, da politična kriza na Češkem lahko traja več mesecev, če parlament ne bo izglasoval zaupnice novi vladi Josefa Tosovskega.
Suharto bo že sedmič kandidiral za predsednika
20. 01. 1998 09.11
Indonezijski predsednik Suharto je ne glede na hudo finančno krizo v državi pripravljen sodelovati na predsedniških volitvah, napovedanih za marec. Pričakovano odločitev, da se bo Suharto potegoval za prevzem že sedmega predsedniškega mandata, je danes v Džakarti posredoval predsednik vladajoče stranke Golkar, Harmoko. Ta stranka je nekdanjega vojaškega generala že oktobra enoglasno imenovala za predsedniškega kandidata.
Češki premier zagrozil z odstopom
19. 01. 1998 07.48
Novi češki premier Josef Tošovsky je danes zagrozil z odstopom. Tošovsky je za češki radio izjavil, da namerava "razmisliti o tem, ali bo ostal v vladi", če dolgotrajni spor glede procesa razpustitve spodnjega doma parlamenta in priprave predčasnih volitev ne bo rešen.
Japonska se zavzema za srečanje G-7 in azijskih finančnikov
16. 01. 1998 16.08
Japonski finančni minister Hiroši Mitsuzuka se je zavzel za srečanje najvišjih finančnikov pomembnejših azijskih držav in članic skupine sedmih industrijsko najbolj razvitih držav (G-7), na katerem bi poskušali razrešiti finančno krizo v Aziji. Mitsuzuka je danes v Tokiu pozdravil ustrezen predlog Združenih držav. Minister je prepričan, da bi se bilo potrebno spopasti s hudim položajem azijskega gospodarstva. Japonska vlada je v sodelovanju z drugimi državami pripravljena gostiti takšno razširjeno srečanje G-7. Poleg Japonske so v skupini G-7 še ZDA, Francija, Kanada, Nemčija, Velika Britanija in Italija.
Bulatović se bo danes sestal z Djukanovićem
14. 01. 1998 10.23
Dosedanji črnogorski predsednik Momir Bulatović, čigar pristaši že dva dni demonstrirajo v Podgorici, je napovedal, da se bo sestal z novoizvoljenim predsednikom Milom Djukanovićem. Skupaj bosta skušala najti rešitev za nastalo krizo. Bulatović se je v torek v Beogradu sestal z jugoslovanskim premierom Radojem Kontićem.
Rusija bo posredovala v novonastali iraški krizi
13. 01. 1998 18.22
Rusija namerava posredovati tudi v najnovejšem sporu v zvezi z nadzorom razoroževanja Iraka. Moskva vodi pogajanja z Bagdadom in člani Varnostnega sveta z namenom, da bi omilila trenutno krizo, je povedal predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Valerij Nesteruškin. Pomembno je, da se prepreči nov "kratek stik" v odnosih Bagdada do ZN, pa tudi vrnitev v položaj, kakršen je nastal lani novembra, je Nesteruškinove besede povzela ruska agencija Interfax.
Berger pozval Indonezijo naj sprejme program reform, ki ga je pripravil IMF
12. 01. 1998 10.11
Svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost Sandy Berger je v nedeljo pozval Indonezijo, naj sprejme program reform, ki ga je predlagal Mednarodni denarni sklad (IMF), da bi rešili gospodarsko krizo v državi. Indonezija se trenutno sooča z velikimi gospodarskimi težavami ter hkrati poudaril, da so Indonezijci sprejeli paket ukrepov IMF, ki urejejo razmere v bančnem sektorju, v infrastrukturnih projektih ter vprašanja v zvezi s korupcijo v državi.
Indonezija zagotovila stoodstotno uresničevanje pogojev IMF
09. 01. 1998 10.48
Indonezijski predsednik Suharto je danes zagotovil stoodstotno uresničevanje pogojev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za njegovo pomoč v vrednosti več kot 23 milijard dolarjev. Suharto je po poročanju radia s svojo izjavo prekinil tridnevni molk vlade glede dramatičnega padca vrednosti delnic in rupije, vendar pa ni navedel konkretnih reformnih korakov ali časovni načrt uresničevanja omenjenih pogojev. Potem ko je IMF minulo noč zagotovil poseg v hudo krizo, se je strmi padec borznih indeksov v Džakarti in rupije danes začasno ustavil. Še danes naj bi iz Washingtona v Džakarto prispela skupina izvedencev IMF, v ponedeljek pa bo v Indonezijo odpotoval generalni direktor IMF Michel Camdessus.
Ameriško gospodarstvo ne bo prizadeto s krizo v Aziji?
06. 01. 1998 09.13
Ameriški finančni minister Robert Rubin je izrazil zaskrbljenost zaradi vpliva krize, povezane z južnokorejskim dolgom na svetovno gospodarstvo, menil pa je, da trenutne težave jugovzhodnoazijskih držav ne bodo preveč prizadele ameriškega gospodarstva. Ponovil je, da imajo ZDA velik gospodarski interes v Južni Koreji, zato je normalno, da Washington prevzame pobudo pri iskanju rešitev za to državo in nekatere druge na tem območju. Po Rubinovem mnenju mora imeti ključno vlogo pri reševanju južnokorejske krize zasebni sektor.
Južni Koreji odobreno posojilo za premagovanje krize
24. 12. 1997 09.33
Svetovna banka je v torek odobrila posojilo Južni Koreji v višini treh milijard dolarjev. Gre za prvega med ukrepi za premagovanje južnokorejske finančne krize. Posojilo je del mednarodnega svežnja pomoči azijskim državam v skupni vrednosti skorajda 60 milijard dolarjev. Od tega Svetovna banka prispeva 10 milijard, Mednarodni denarni sklad pa 21 milijard dolarjev.