ksenofobija
Čefurji raus upravičeno razburili policiste?
26. 01. 2009 12.44
V Združenju policistov ocenjujejo, da roman Gorana Vojnovića upravičeno razburja večino policistov, vendar javno izražanje mnenja ne more biti predmet kazenskega pregona.
Zaradi tabel okrcali Avstrijo
20. 08. 2008 13.47
Avstrija se je zaradi dvojezičnih krajevnih tabel oziroma njihove odsotnosti znašla pod kritiko Odbora ZN za odpravo rasne diskriminacije.
Med priseljenci že 50 žrtev
25. 05. 2008 16.52
V napadih na priseljence v Južnoafriški republiki je umrlo že 50 oseb. Domačini jim očitajo, da jim kradejo službe in stanovanja.
Državo zapustilo 28.000 tujcev
23. 05. 2008 19.35
V Južnoafriški republiki se je nasilje iz Johanesburga preselilo v drugo največje mesto Cape Town, kjer podivjane skupine napadajo priseljence iz Somalije.
Omenjeni tudi Strojanovi
28. 08. 2007 12.06
Lani je bilo vloženih le pet pritožb zaradi diskriminacije, pri čemer ni bil uveden noben ukrep, ugotavlja EU.
Z izjavo k novim kompromisom
25. 03. 2007 10.27
Mi, državljani EU, smo se združili za boljši jutri. Ker vemo, da je Evropa skupna prihodnost, piše v berlinski izjavi.
Odslej brez rasizma v oddaji?
20. 01. 2007 17.35
V Britaniji se nadaljuje razprava o rasizmu, ki jo je sprožila oddaja Veliki brat, čeprav je glavna krivka izpadla.
Po azil na Hrvaško
30. 11. 2006 11.36
Slovenski državljan Anton Judež je zaradi strahu in ksenofobije zaprosil za azil na Hrvaškem.
Zahtevajo izgon tujcev
04. 11. 2006 16.07
Ulice ruskih mest so zasedli skrajni desničarji, ki so zahtevali strožje obravnavanje priseljencev.
Jara kača nestrpnosti v Mariboru
05. 04. 2005 00.00
Dobro obiskano omizje je opozorilo na oblike nestrpnosti v Sloveniji, ki pa se po mnenju varuha človekovih pravic "ne razrašča hitreje".
Rop: 'Pričakujemo relativno zmago'
30. 09. 2004 00.00
LDS pričakuje relativno zmago na volitvah. Prav tako pričakuje dobro volilno udeležbo, po volitvah pa so odprti za vse opcije.
Poziv k bojkotu referenduma
23. 03. 2004 00.00
Forum za levico je začel s kampanjo za bojkot referenduma o pravicah izbrisanih.
Slovenska politika v letu 2004
04. 01. 2004 00.00
Letos nas na političnem področju čaka izjemno zanimivo leto. Junija evropske volitve, jeseni parlamentarne, še pred tem vstop v Evropsko unijo, ki bo temeljito spremenil način odločanja in odnos med vlado in parlamentom. Že v začetku leta pa se nam obeta referendum o najbolj vroči politični temi lanskega leta, o izbrisanih.
Kako je presodilo ustavno sodišče?
22. 12. 2003 00.00
Ustavno sodišče je presodilo o poslanski zahtevi za referendum o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Odločitev bo državnemu zboru in javnosti posredovalo v prihodnjih dneh.
Zaskrbljeni zaradi ksenofobije
12. 12. 2003 00.00
Forum za levico meni, da vladajoča politika in predsednik države premalo storijo proti širjenju ksenofobije.
O izbrisanih že na novembrski seji
12. 11. 2003 00.00
Državni zbor bo o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih, kot kaže, vnovič odločal že na rednem novembrskem zasedanju.
Bagdadski dnevnik (3)
24. 02. 2003 00.00
Razvoj dogodkov je začel dobivati na dinamiki. Stiki z ljudmi, domačini in tujci, so zelo intenzivni; toliko različnih kultur, svetovnih nazorov, političnih prepričanj - bliskovito se je treba prilagajati.
Aleš Debeljak: Islam je obremenjen z vrsto predsodkov
24. 01. 2003 00.00
V zadnji oddaji Trenja je bilo govora o gradnji džamije v Sloveniji. V telefonski anketi je bilo zabeleženih več kot 185.000 klicev. Pri tem se je izkazalo, da več kot tri petine ljudi gradnji džamije nasprotuje. V zvezi s tem smo se pogovarjali s predstojnikom centra za proučevanje kulture in religije na FDV Alešem Debeljakom.
Sporna preselitev romske družine
22. 08. 2002 00.00
Preselitev šestčlanske romske družine Horvat iz Murske Sobote v Prosenjakovce, v sosednjo občino Moravske Toplice, je med vaščani povzročila nezadovoljstvo. Pravijo, da se počutijo ogrožene zaradi "sumljive preteklosti družine".
Kučan o irskem referendumu
18. 06. 2002 00.00
Predsednik Milan Kučan je na zasedanju irskega nacionalnega foruma o Evropi izrazil željo, da bi Irci na ponovljenem referendumu glasovali za ratifikacijo pogodbe iz Nice in s tem kandidatkam za vstop v EU odprli razvojne možnosti, ki jih je bila Irska že deležna.
Milošević dobil besedo
13. 02. 2002 00.00
Pol ure pred koncem drugega dne sojenja v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević prišel do besede. Tožilstvo je pred tem v sodni dvorani predvajalo posnetke srbskega koncentracijskega taborišča v Bosni iz leta 1992.
Začetek zgodovinskega procesa
12. 02. 2002 00.00
V Haagu se je končal prvi dan sojenja nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću zaradi zločinov na Kosovu, Hrvaškem in v BiH. Predvidoma v sredo bo uvodno izjavo obrambe podal tudi Milošević, ki se zagovarja sam. Sojenje naj bi trajalo dve leti.
Kaznovanje nestrpnosti v EU
28. 11. 2001 00.00
Evropska komisija predlaga, da naj bodo rasistična in ksenofobična dejanja v vseh članicah v zakonodaji enako opredeljena in tudi kaznovana z enakimi kaznimi.
Ali so Slovenci ksenofobi in rasisti?
09. 11. 2001 00.00
Na današnji dan boja proti rasizmu je bila na Metelkovi predstavljena knjiga <em>Poročilo Skupine za spremljanje nestrpnosti</em>, ki je izšla v zbirki Mirovnega inštituta Media Watch.
Kučan v intervjuju za Profil
23. 10. 2000 00.00
Odprava Avnojskih sklepov v Sloveniji po besedah predsednika države Milana Kučana ne pride v poštev. Kot je pojasnil v pogovoru za današnjo izdajo avstrijskega tednika Profil, so ti sklepi del evropske in svetovne zgodovine ter izrednega pomena za državno in pravno kontinuiteto samostojne Slovenije. Kučan je ocenil tudi kritike avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla ter komentiral nekatere izjave in dejanja koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Predsednik Kučan je v zvezi z Avnojskimi sklepi opozoril, da je Slovenija omogočila pritožbo zoper pravni sklep vsakomur, ki bi menil, da je bil nepravično obravnavan. O možnostih, da bodo avstrijski svobodnjaki (FPÖ) v članstvo Slovenije v Evropski uniji privolili le, če bo formalno preklicala Avnojske sklepe, je Kučan povedal, da bi težave lahko nastopile zgolj v primeru, da bi v Avstriji prevladala ksenofobija. V tem primeru, je za Profil ocenil Kučan, težav z vstopom v unijo ne bo imela le Slovenija, ampak tudi druge kandidatke za članstvo. Na vprašanje, kako so odnosi med Slovenijo in Avstrijo vplivali na rezultate parlamentarnih volitev v Sloveniji, je Kučan odgovoril, da je bilo omenjeno vprašanje sicer pomembno, vendar pa ni bilo v središču volilnega boja. V zvezi z izjavo avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla, da je Kučan kot nekdanji vodja Komunistične partije "še vedno z eno nogo v starem režimu", je slovenski predsednik pripomnil, da ga to ni užalilo, vendar si je po tej izjavi o avstrijskem kanclerju ustvaril drugačno predstavo, kot jo je o njem imel pred tem. V zvezi s povorko 10. oktobra v Celovcu, ki jo je časnik Delo označil kot "izraz militantne nacionalistične arogance", je Kučan dejal, da prireditev ni izkoristila priložnosti izpostaviti novo kakovost sobivanja z državljani slovenskega porekla na Koroškem ter novo kakovost odnosov med Avstrijo in Slovenijo. K sreči se značilnosti odnosov med državama ne kažejo zgolj skozi eno prireditev, je menil slovenski predsednik. Slovenski predsednik je slovensko-avstrijske odnose ocenil kot dobre in ob tem pripomnil, da je Avstrija v težkih trenutkih naredila veliko dobrega za Slovenijo, Menil je še, da motenj, ki jih v odnosih med državama povzročajo nekateri posamezniki, ne bi smeli pojmovati kot usodne.
Mednarodni kongres evroskeptikov
07. 07. 2000 13.59
V Ljubljani bo ta konec tedna, v soboto in nedeljo, potekal mednarodni Kongres evropske prihodnosti, na katerem bo približno sto udeležencev različnih političnih usmeritev iz vse Evrope govorilo o možnostih za boljšo prihodnost v Evropi in zanjo iskalo realne alternative, predvsem pa alternativo razvoju, kot ga ponuja Evropska unija. Kongres, ki bo pod sloganom K bolj demokratični, mirni in boljši Evropi potekal v dvorani Dijaškega doma Tabor, pripravljajo skupina Neutro, finska organizacija Alternativa EU ter skandinavske ženske organizacije Ženske za mir.
Kongres evropske prihodnosti
15. 06. 2000 15.58
V začetku julija bo v Ljubljani potekal mednarodni kongres evropske prihodnosti, na katerem bo približno sto udeležencev govorilo o možnostih za boljšo prihodnost v Evropi in zanjo iskalo realne alternative. Kongres pripravljajo skupina Neutro, finska organizacija Alternativa EU ter skandinavske ženske organizacije Ženske za mir. Kot sta na današnji novinarski konferenci skupine Neutro povedala Gorazd Drevenšek in Leja Lesjak, bodo na kongresu predstavljeni argumenti ne le proti, temveč tudi za vstop v Evropsko unijo, in sicer iz celotnega političnega spektra, z izjemo skrajnosti.