kultni
Umrl John Lee Hooker
22. 06. 2001 00.00
V starosti 83 let je v četrtek na svojem domu v San Franciscu umrl legendarni bluesovski glasbenik John Lee Hooker, oče boogieja. Hookerjeva agencija je sporočila, da je glasbenik, ki se je rodil 12. avgusta 1917 v Clarksdaleu v zvezni državi Mississippi, umrl v spanju. John Lee Hooker je bil eden zadnjih velikih legend bluesa po drugi svetovni vojni, ki ga postavljajo ob bok Muddyju Watersu, BB Kingu in Willieju Dixonu. Leta 1997 je za album Don't Look Back dobil dva grammyja. Med drugim je avtor skladb, kot so In the Mood, Crawling King Snake, Rock House Boogie itd. igral skupaj z Jimijem Hendrixom, Van Morrisonom, Fleetwood Macom, Bruceom Springsteenom, Carlosom Santano in Rolling Stonesi.
Hašiš kot verski pripomoček
21. 12. 2000 00.00
Jamajškemu rastafarijancu Rasti Brownu ni uspelo prepričati britanskega sodišča, da mu hašiš služi kot verski pripomoček. Sodnik Charles Gibson je Browna sicer zavrnil, a ga je napotil še na višje sodišče. "Tožite raje vlado in zahtevajte spremembo zakona o zlorabi drog iz leta 1971," mu je prijazno svetoval sodnik. Rasta Brown je bil sicer pred časom na ulici aretiran z 20 grami hašiša, v njegovem stanovanju pa so našli še dodatnih 128 gramov. Obsodili so ga zaradi nedovoljenega posedovanja mamil, sedaj pa trdi, da gre za kršenje evropske konvencije o človekovih pravicah. Hašiš naj bi bil namreč del verskega rituala rastafarijancev. Po Brownovem mnenju naj bi šlo za "kultni predmet," ki ne bi smel biti prepovedan. Rastafarijanska vera sicer sloni na prerokih iz Afrike in časti nekdanjega etiopskega cesarja Haileja Selassieja, ki se je pred kronanjem imenoval Ras Tafar.
V Hollywoodu osnovali novo nagrado
06. 12. 2000 00.00
V Hollywoodu so osnovali novo nagrado, ki jo bodo v prihodnje podeljevali desetim "najbolj izstopajočim" filmom leta. Z nagradami namerava ameriški filmski inštitut nagraditi tiste filmske stvaritve, ki prispevajo k napredku filmske industrije, navdihujejo tako ustvarjalce kot gledalce ali pomembno zaznamujejo družbo.
Krstna uprizoritev Kosmačeve novele
26. 09. 2000 00.00
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo v četrtek, 28. septembra, na dan 90. obletnice rojstva Cirila Kosmača (1910-1980), kot prvo predstavo nove sezone uprizorilo priredbo komedije Tistega lepega dne, po kateri je bil posnet eden najlepših slovenskih filmov. Tistega lepega dne velja med vsemi Kosmačevimi novelami za najbolj razposajeno besedilo. Kljub temu, da se zgodba dogaja v času fašističnega nasilja in raznorodovanja, se v Kosmačevi pripovedi oblikuje zanj značilno ravnovesje med trpkostjo in humorjem.
Kingov roman na internetu
21. 07. 2000 14.32
Eden najuspešnejših ameriških piscev Stephen King se bo na bralce prvič obrnil neposredno prek interneta. Kultni avtor je namreč napovedal, da bo v ponedeljek, 24. julija začel na internetu po poglavjih objavljati svoj novi roman The Plant. Željni bralci si ga lahko ''snamejo'' s spletne strani <A HREF=http://www.stephenking.com/ target=_blank>www.stephenking.com</A>, je v četrtkovi izdaji poročal Washington Post. Kingova založba Simon & Schuster pri projektu ne sodeluje, kar je prvi primer, da bo založba, ki tiska in izdaja knjige nekega avtorja, povsem izključena pri objavi njegovega dela, poudarja časnik. Stephen King pri poskusu stavi povsem na več milijonov svojih oboževalcev. V ponedeljek bo na medmrežju objavil prvo poglavje, ko pa bo več kot 75 odstotkov vseh bralcev, ki so si poglavje sneli z interneta, plačalo po en dolar, bo knjigo pisal naprej. V nasprotnem primeru bo King po svojih besedah pisanje opustil. Kot pravi, ne ve, ali mu bo eksperiment uspel. ''Vem le to, da imam prekleto dobro zgodbo, in če mi bodo plačali, jo bom povedal,'' je povedal King.
Rock Otočec o škodljivosti drog
18. 07. 2000 14.59
Organizatorji prireditve Rock Otočec 2000, sodelavci Festivala Novo mesto, so bili v oceni organizacije letošnjega festivala kritični predvsem do uživanja mehkih drog na festivalu. Zato so se odločili, da bo Občinska kooordinacijska skupina - ta združuje vse, ki se ukvarjajo s preprečevanjem drog - pozvala vse organizacije in društva s podobnimi cilji, da se predstavijo na naslednjem Rock Otočcu 2001. S tem želijo organizatorji povečati osveščenost mladih o škodljivosti uživanja drog. Po besedah organizatorjev želijo s tovrstnimi akcijami doseči, da bi se v prihodnje mladi oddaljili od zasvojenosti z mamili. Zato so tudi med festivalom organizirali razpravo o škodljivosti drog, nekaj nevladnih organizacij pa je predstavilo svoje programe na tem področju. Menijo, da predstavlja Rock Otočec kot kultni dogodek mladih in za mlade idealno priložnost za še aktivnejše delovanje proti zasvojenosti že v naslednjem letu. Organizatorji pričakujejo, da bo pobuda naletela na plodna tla.
Psychedelic v Galeriji Škuc
18. 07. 2000 11.28
V <A HREF=http://www.galerija.skuc-drustvo.si target=_blank> Galeriji Škuc</A> bodo v četrtek zvečer odprli vrata skupinske razstave <I>psychedelic</I>, na kateri se predstavljajo umetniške skupine Apsolutno iz Novega Sada, Department for Public Appearances iz Muenchna, G. R. A. M iz Gradca ter umetniki Thomas Feuerstein (Innsbruck), Cosmin Gradinaru (Bukarešta) in Agnes Szepfalvi in Csaba Nemes (Budimpešta). Kustosa razstave sta Anton Lederer in Margarethe Makovec iz Gradca.
TEROR v Mali galeriji
17. 06. 2000 16.28
Sinoči so v Mali galeriji odprli vrata razstave slikarja Žige Kariža. Kariž je predstavnik najmlajše generacije slovenskih umetnikov. Prvič se je predstavil v okviru 2. bienala slovenske umetnosti U3 leta 1997 v Moderni galeriji, nadaljeval z razstavo <i>Gravity Zero, 8 cases from Ljubljana</I> v Londonu, letos pa se je predstavil tudi v galeriji Cornerhouse v Manchestru.
Marlon Brando dela reklamo za Telekom
13. 04. 2000 08.16
Kultni hollywoodski igralec Marlon Brando v kalifornijski puščavi snema reklamo za italijanski Telekom, je pisal italijanski časnik la Repubblica. V črno oblečeni zvezdnik s pečine gleda na kanjon in govori o prihodnosti telekomunikacij. Brandovo dejanje je nenavadno, saj ima igralec odpor do javnih nastopov. Doslej so v italijanskih televizijskih reklamah nastopili že Robert De Niro, Harrison Ford in Richard Gere.
Prostovoljna obnovitev Stonehenga
12. 04. 2000 08.32
40 prostovoljcev se je nedavno odpravilo na 390 km dolgo pot, saj so se odločili, da bodo tri tone težak kamen iz Walesa prenesli v Stonehenge v osrednji Angliji. Namen odprave je počastitev dela tistih, ki so zgradili skrivnosten spomenik na planoti Salisbury. Stonehenge, kultni kraj iz starejše bronaste dobe (3000 - 1600 pr.n.št) je ena najbolj obiskanih znamenitosti Anglije.
40. obletnica filma La Dolce Vita
04. 02. 2000 19.53
V Italiji danes praznujejo 40. obletnico prvega predvajanja slovitega filma režiserja Federica Fellinija La Dolce Vita z Marcellom Mastroiannijem in Anito Ekberg v glavni vlogi. Igralci in režiserji so se srečali v kavarni Canova di Roma, kamor je rad zahajal Fellini.
40-letnica Fellinijevega Sladkega življenja
04. 02. 2000 13.22
Na velikih platnih v Italiji so 5. februarja leta 1960 premierno predvajali film Sladko življenje (La Dolce Vita) velikana sedme umetnosti Federica Fellinija (1920-1993). Ob premieri je naletel na ostre kritike italijanskega meščanstva in Vatikana ter pravo ''sveto vojno'', 40 let kasneje pa se bodo tej mojstrovini v Rimu poklonili. V rimski kavarni Canova so tako v četrtek pripravili pogovor z Fellinijevim asistentom režije, ki je napisal tudi knjigo o Sladkem življenju, Gianfrancom Mingozzijem. Integralno in restavrirano inačico filma pa bodo v soboto predvajali na italijanski numerični televiziji Stream. Na premierni projekciji pred 40. leti so v milanskem kinu Capitol gledalci film izžvižgali, saj je povzročil škandal med katoliki in meščani. V filmu je namreč osrednji lik monden in izumetničeni Rimljan, voajeristični paparazzi, ki ga je upodobil Marcello Mastroianni, nepozabna pa je bila tudi Anita Ekberg v prizoru kopanja v vodnjaku Trevi. Sl! adko življenje je po zlati palmi v Cannesu in oskarju za kostumografijo postal kultni film.
Bronasta doba na ogled v pariškem Grand Palais
22. 09. 1999 15.51
Svet Evrope bo 28. septembra 1999 v pariški Narodni galeriji Grand Palais začel še eno umetniško razstavo o ''bogovih in herojih bronaste dobe: Evropa v času Uliksa''. Približno 200 razstavnih predmetov, ki so jih prispevali muzeji iz 23 evropskih dežel, bo oživilo eno najpomembnejših obdobij antične evropske zgodovine, v kateri je od gorovja Ural do Atlantika in od Skandinavije do Sredozemlja nastala oblika kulturne enotnosti. Na razstavi bodo znameniti predmeti te slavne evropske dobe, na primer slavna Charlot of the Sun iz danskega mesta Trundholm ter kultni vozovi iz srednje Evrope in Sredozemlja. Najdbe zlata iz kraljevih grobov v Mikenah bodo razstavljene poleg zlate posode, odkrite v severni Evropi. Ogledati si bo mogoče tudi nenavadna ''zlata pokrivala'', ki so jih nosile elitne enote iz francoskega Avantona in nemškega Schifferstadta. Obiskovalci bodo med razstavo lahko prisluhnili homerskim legendam, ki bodo ponazarjale pomembnost bronaste dobe pri nastajanju Evrope. Razstava predstavlja vrh kampanje Sveta Evrope o bronasti dobi. Po tem, ko je bila na ogled v Koebenhavn, Bonnu in sedaj v Parizu, kjer se bo nadaljevala do 19. januarja 2000, se bo preselila v Narodni arheološki muzej v Atenah. Od leta 1954 je Svet Evrope priredil že 26 umetnostnih razstav, od katerih jih je bilo pet v Parizu. Med 41 državami članicami Sveta Evrope je tudi Slovenija.
Mednarodni filmski festival v Limi
06. 09. 1999 15.06
Drugi mednarodni festival gledališča in glasbe v Limi je odprla francoska predstava Vrnitev v puščavo (Retour au desert) Bernarda Marie Koltesa. Sicer na festivalu sodeluje 14 skupin iz vsega sveta. Režiser predstave je Laurent Gutmann, medtem ko so igralci, ki so predstavo odigrali v španščini, Peruanci. ''Zelo rad delam v tujini in rad uprizarjam francoske predstave s tujimi igralci, saj imajo ti drugačno domišljijo kot naši'', je povedal Gutmann.
Založba Vale-Novak predstavila novo knjigo
19. 01. 1999 17.07
Danes so v založbi Vale-Novak predstavili knjigo Josteina Gaarderja, V ogledalu, v uganki. Josteina Gaarderja sicer poznamo kot avtorja kar nekaj detektivsko napetih knjig o kulturni zgodovini in zgodovini filozofije ter knjigi Sofijin svet, ki je bila izdana v 16 milijonih izvodov. Po narodnosti Norvežan, sicer pa magister filozofije in religije, je za filozofijo storil to, kar je Stephen Hawking storil za fiziko - približal jo je ljudem.
Kinoteka v Ljubljani šteje 35 let
12. 12. 1998 14.08
Letošnji december je velik mesec za kinotečno dejavnost na Slovenskem. Dvorana Kinoteke na Miklošičevi cesti namreč obhaja 35 let obstoja. Obletnice se bo spomnila na štirinajstih ''prazničnih, pravljičnih dnevih'', ko bo moč videti kar okrog petdeset nepogrešljivih klasičnih del svetovne filmske zgodovine.
Italijani ljubijo ure
20. 11. 1998 08.49
Ne slovijo sicer po točnosti, a kljub temu ljubijo ure. Po podatkih, ki jih je objavil dnevnik La Repubblica, ima namreč vsak Italijan v povprečju kar devet ur. Eden od razlogov za takšno razkošje je po mnenju strokovnjakov, ki so se zbrali na salonu ur v Torinu, tudi ta, da v Italiji velja pravilo, da se ur ne meče stran, tudi če so pokvarjene ali cenene. Ure v Italiji niso le naložba, ampak so postale kultni predmeti, so še menili urarji v Torinu.