kulturno
Za pravice manjšine
12. 02. 2001 00.00
Osrednja prireditev ob dnevu slovenske kulture z naslovom Neiztrohnjeno srce, ki so jo v Trstu pripravile krovne kulturne organizacije Slovencev v Italiji pod pokroviteljstvom osrednjih manjšinskih krovnih organizacij, je minila v znamenju zaščitnega zakona, o katerem poteka razprava v italijanskem senatu. Osrednji govorniki na proslavi so izrekli prepričanje, da bodo italijanski senatorji vendarle našli voljo za odobritev zakona. Zakon namreč manjšina potrebuje, bistveno je priznanje in bistvena so jamstva, ki jih daje. Številni pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki so se udeležili proslave, so ob tej priložnosti imeli tudi možnost podpisovati peticijo v zvezi s pravicami evropskih manjšin.
Rupel v Trstu
10. 02. 2001 00.00
Minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel se je v Trstu srečal s kandidatom za predsednika italijanske vlade in evropskim poslancem skupine LDR Francescom Rotellijem, na srečanju pa je bil prisoten tudi Pierro Fassino, minister za pravosodje in kandidat za podpredsednika vlade. Minister se je s svojim italijanskim sogovornikom pogovarjal o slovensko-italijanskih odnosih, o katerih sta se strinjala, da so dobri in razvejani. Soglašala sta, da jih je potrebno še krepiti predvsem na gospodarskem področju. Pozornost je bila usmerjana h globalnemu zaščitnemu zakonu za slovensko manjšino, ki je trenutno v potrditvi v senatu. Rotelli je izrazil prepričanje, da bo zakon potrjen.
ŽKUD Tine Rožanc praznuje
10. 02. 2001 00.00
Člani Železničarskega kulturno-umetniškega društva (ŽKUD) Tine Rožanc so v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma proslavili 80. obletnico delovanja društva. Na koncertu so se predstavili člani in članice mešanega pevskega zbora, Klapa Lavanda, folkloristi in plesna skupina Make up. V preddverju Linhartove dvorane pa je na ogled tudi razstava del likovne sekcije društva.
V Kopru gala koncert ob kulturnem prazniku
09. 02. 2001 00.00
Koprska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je priredila v telovadnici osnovne šole Anton Ukmar na Markovcu gala koncert s podelitvijo priznanj Zveze kulturnih društev mestne občine Koper. V uvodu v slovesnost ob kulturnem prazniku je zbrane nagovoril koprski župan Dino Pucer, slavnostni govornik pa je bil Ciril Zlobec. Program prireditve, kjer se je zbralo 450 nastopajočih, sloni na predstavitvi ljubiteljskega zborovskega, orkestrskega, plesnega in gledališkega udejstvovanja v koprski občini.
Bernekerjeva nagrada in Jurčičeva priznanja
08. 02. 2001 00.00
V Slovenj Gradcu je bila osrednja prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika, na kateri so podelili Bernekerjeve plakete in nagrado, ki jo za dosežke v kulturi že več kot dve desetletji v spomin na kiparja Frana Bernekerja podeljuje mestna občina Slovenj Gradec. Letošnjo Bernekerjevo nagrado je prejela Družina Breznik iz Pameč za izviren način interpretacije slovenskih ljudskih pesmi z žlahtnim družinskim petjem in tvorno ohranjanje tovrstne kulturne dediščine. Bernekerjeve plakete pa so prejeli Franc Jurač iz Doliča, Karolina Štumberger iz Pameč, Alojz Vošner iz Šmiklavža, Moški pevski zbor Kulturnega društva Podgorje ter Ženski pevski zbor Slovenka Šmartno. Na prireditvi je194160nastopil dramski igralec Janez Škof s Čompami.
Slovesno na kulturni praznik
08. 02. 2001 00.00
Obletnico Prešernove smrti so z različnimi kulturnimi prireditvami zaznamovali na različnih koncih Slovenije. Še posebno slovesno je bilo v Prešernovi rojstni vasi Vrbi, kjer so dopoldne pripravili kulturni program pred spomenikom Franceta Prešerna, popoldne pa je bila tradicionalna slovesnost v pesnikovi rojstni hiši.
Zamejci ne potrebujejo deželnega instituta
01. 02. 2001 00.00
V dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu so se včeraj srečali predstavniki kulturnih ustanov slovenske manjšine v Italiji, ki so zaradi velike finančne negotovosti za prihodnjo sredo, 7. februarja, napovedali protestno manifestacijo v Trstu. Med drugim so na srečanju sklenili, da se obe krovni organizaciji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, in druge ustanove ne bodo udeležile sestanka, ki ga v zvezi z morebitnim ustanavljanjem Deželnega inštituta za slovensko manjšino za 9. februar sklicuje deželna svetovalka Severne lige v Deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine Federica Seganti.
Projekt Rastoča knjiga
30. 01. 2001 00.00
Rastoča knjiga se imenuje projekt, s katerim pobudniki, dobronamerni Slovenci, ob tisočletnici Brižinskih spomenikov, 450-letnici prve slovenske knjige, 200-letnici Prešernovega rojstva in deseti obletnici samostojne in neodvisne Slovenije želijo postaviti pomnik slovenski istovetnosti, bodisi v obliki svetilnika, slavoloka ali svetišča. Projekt poteka v okviru Društva za izgradnjo pomnika slovenstvu Rastoča knjiga, usklajuje ga državni svet RS na čelu z njegovim predsednikom Tonetom Horvatom. Projekt naj bi povezal vse Slovence doma in po svetu, denar zanj naj bi začeli zbirati 8. februarja, je na današnji predstavitvi v parlamentu poudaril eden od pobudnikov Janez Pezelj.
Veriga HE v Posavju
30. 01. 2001 00.00
Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju se je na sinočnji seji posvetil izključno vprašanjem, ki zadevajo tesnejše sodelovanje brežiške, krške in sevniške občine. Najdlje so govorili o pripravah na gradnjo petih hidroelektrarn na spodnji Savi od Boštanja do slovensko-hrvaške meje. Pri tem jim niti poslanci niti njihov predstavnik v vladni pogajalski komisiji niso mogli postreči z novimi podatki. Videti je, da po dodelitvi koncesije za gradnjo petih HE Savskim elektrarnam še vedno ni nared osnutek koncesijske pogodbe, člani medobčinskega sveta pa so izražali tudi dvom v vladne obljube, da bo pravočasno pripravljena vsa dokumentacija za začetek del pri HE Boštanj oziroma nadaljevanje del do HE Mokrice.
Kacin sprejel Pavšiča
26. 01. 2001 00.00
Predsednik Odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin je sprejel predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudija Pavšiča s sodelavci. Sogovorniki so govorili o postopku sprejemanja globalnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji in o možnih posledicah, če zakon ne bi bil pravočasno sprejet. Kacin je ob priložnosti poudaril, da je zaščitni zakon izjemno pomemben za preživetje kulturnih ustanov slovenske manjšine v Italiji.
Konferenca evropskega leta jezikov
24. 01. 2001 00.00
V Grand hotelu Emona v Portorožu bo danes potekala Uvodna konferenca evropskega leta jezikov 2001.
Večerno pomenkovanje v Galeriji Ars
24. 01. 2001 00.00
V ljubljanski galeriji Ars so v seriji predstavitev slovenskih muzejev sinoči podali osebno izkaznico celjskega Muzeja novejše zgodovine. Večera se je udeležila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter. Muzej je od leta 1995 širši javnosti znan predvsem kot prvi in doslej edini otroški muzej na Slovenskem, lani marca pa se je predstavil tudi z novo postavitvijo stalne zbirke Živeti v Celju. Za naslednji dve predstavitvi sta se Uprava RS in Galerija Ars že dogovorili z muzejem Kobarid in z mestnim muzejem Idrija.
Pahor s predstavniki Slovencev v Italiji
23. 01. 2001 00.00
Predsednik DZ Borut Pahor je sprejel predsednika Sveta slovenskih organizacij Sergija Pahorja in predsednika Slovenske kulturno- gospodarske zveze Rudija Pavšiča. Sogovorniki so poudarili, da se je slovenska manjšina v Italiji v pričakovanju zakona znašla v kritičnem položaju. Poleg sprejetja zakona so med tremi glavnimi problemi, ki jih tarejo, izpostavili še velike finančne težave in ukinitev komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Pomenkovanje o kulturni dediščini
23. 01. 2001 00.00
V galeriji Ars je v večeru celjskega Muzeja novejše zgodovine obiskovalce pozdravila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter. Muzej je od leta 1995 širši javnosti znan predvsem kot prvi in doslej edini otroški muzej pri nas, lani marca pa se je predstavil tudi z novo postavitvijo stalne zbirke Živeti v Celju. Za naslednji dve predstavitvi sta se Uprava RS in Galerija Ars že dogovorili z muzejem Kobarid in z mestnim muzejem Idrija. Muzejski večeri bodo organizirani vsak torek okoli dvajsetega v mesecu.
Sedem let Apokalipse
22. 01. 2001 00.00
S ponedeljkom se začenja teden kulturno-umetniškega društva in revije Apokalipsa, ki praznuje sedmo leto ustvarjanja. Do petka, 26. januarja, se bodo v knjigarni Konzorcij v Ljubljani zvrstile okrogle mize, predstavitev pesniške zbirke Iva Volariča Fea in antologije slovenskega haikuja v slovaški reviji Romboid, potekal pa bo tudi pogovor o antologiji mlade slovenske poezije v hrvaški reviji Quorum. Vse prireditve se bodo pričenjale ob 18. uri.
Tovornikova v Beneški Sloveniji
17. 01. 2001 00.00
Državna sekretarka za Slovence po svetu in v zamejstvu Magdalena Tovornik je danes obiskala Beneško Slovenijo in Rezijo. Beneški Slovenci so Tovornikovi, ki jo je spremljala slovenska generalna konzulka v Trstu Jadranka Šturm Kocjan, predstavili težaven položaj slovenske manjšine v Beneški Sloveniji. Deželna vlada Furlanije Julijske krajine ji namreč odreka z deželnim zakonom priznano pravico obstoja. Beneški Slovenci so spregovorili tudi o svojih finančnih težavah, ki onemogočajo nemoteno delovanje slovenskih ustanov in za katere je kriva predvsem dežela Furlanija Julijska krajina, ker slovenski manjšini ne izplačuje dogovorjenih sredstev. Govorili so še o slabi vidnosti slovenske nacionalne televizije v Beneški Sloveniji in o čezmejnem sodelovanju s Slovenijo, od katerega si Beneški Slovenci veliko obetajo, ter o zakonu o globalni zaščiti Slovencev v Italiji.
Slovenska manjšina v Italiji zaskrbljena
13. 01. 2001 00.00
V Jamljah pri Gorici je sinoči potekalo skupno srečanje, ki sta ga sklicali krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji Svet slovenskih organizacij (SSO) in Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ). Srečanje je bilo sklicano zaradi zaskrbljenosti ob dejstvu, da so bili v pričakovanju zaščitnega zakona iz italijanskega državnega proračuna črtani denarni prispevki za manjšino. Gre za osem milijard lir za delovanje kulturnih ustanov Slovencev v Italiji, ki jih predvideva zakon za obmejna območja.
Nagrada Erasmus Magrisu in Michniku
12. 01. 2001 00.00
Nizozemsko nagrado Erasmus bodo letos podelili italijanskemu pisatelju Claudiu Magrisu in poljskemu zgodovinarju in publicistu Adamu Michniku. Nagrado, vredno 300.000 guldnov, Nizozemska vsako leto podeljuje osebnostim za njihove izjemne prispevke v evropski kulturi, družbi in družboslovju, tradicionalno pa jo podeli princ Bernhard v novembru. Sklad Erasmus je pred dnevi objavil, da si bosta Magris in Michnik nagrado delila, ker sta v svojih prizadevanjih in nastopih jasno pokazala, kako pomembna je zavest o kulturni in politični raznolikosti ter zavest o tem, da ju je potrebno varovati. Magris je pisatelj in profesor germanistike v Trstu, v svojih delih pa opisuje kulturno razslojenost v Srednji in Vzhodni Evropi. Michnik je zgodovinar, publicist in odgovorni urednik poljskega časnika Gazeta Wyborcza. V 80. letih je bil svetovalec sindikata Solidarnost, v svojih delih pa po mnenju sklada Erasmus podaja ostro analizo kulturnih in političnih sil na Poljskem v povojnem obdobju. Podrobnosti o nagradi Erasmus si je mogoče ogledati na spletni strani www.erasmusprize.org.
Odprli italijanski Inštitut za kulturo
10. 01. 2001 00.00
Na Kongresnem trgu 13 je danes odprl vrata italijanski Inštitut za kulturo. Članom inštituta je na voljo knjižnica, čitalnica, video projekcije filmov v italijanskem ali angleškem jeziku ter internet vsak delavnik od 9.30 do 16.30. Načrtujejo tudi koncerte, razstave in predavanja, ki bodo Slovencem še bolj približala bogato italijansko kulturo. Začeli so tudi z vpisi v 60-urne tečaje italijanskega jezika, ki bodo potekala v spomladanskem semestru (od 12. februarja do 7. junija).
Tovornikova sprejela predstavnike Slovencev
04. 01. 2001 00.00
Državna sekretarka za Slovence po svetu in v zamejstvu Magdalena Tovornik se je v sredo v Ljubljani sestala s predstavniki vseh krovnih organizacij slovenskih manjšin v sosednjih državah. Srečanja sta se iz Avstrije udeležila predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm in tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Franc Verdenik, iz Italije predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor in predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič, iz vzhodne sosede pa predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnoek.
Porto in Rotterdam: mesti kulture 2001
03. 01. 2001 00.00
Porto in Rotterdam sta evropski mesti kulture v letu 2001. Zanju so se odločili konec maja leta 1998. Organizatorji mesta kulture v Rotterdamu so si za kulturno leto izbrali slogan: Rotterdam is many Cities. Mesto so razdelili na več lokacij, ki se med seboj ločujejo po različnih kulturnih fenomenih v najširšem pomenu besede. Tako bodo skozi medij umetnosti, še posebej film, prikazali razvoj kulturnega življenja Nizozemcev. Prav filmska umetnost je tisto področje, prek katerega se bosta povezali letošnji kulturni prestolnici. Projekt so naslovili s Tale of Two Cities in združuje kratke filme o obeh mestih. V Portu se bo kulturno leto uradno pričelo 13. januarja. Evropska unija je Portu namenila kar 215 miljonov EUR, s katerimi so organizatorji podprli tudi urbanistične posege v kulturno prestolnico.
Millenium Dome zaprt
02. 01. 2001 00.00
Po enem letu delovanja so v Londonu zaprli Millenium Dome, ogromen kulturno-zabaviščni kompleks, vreden več kot 800 milijonov funtov, za katerega so načrtovali, da bo privabil množico obiskovalcev. Glavni razlog za predčasno zaprtje Domea je finančne narave, saj ga je namesto načrtovanih 12 milijonov obiskovalcev obiskalo le nekaj več kot šest milijonov ljudi. Millenium Dome so slovesno odprli ob prehodu v leto 2000, otvoritvi pa sta prisostvovala tudi britanski premier Tony Blair in kraljica Elizabeta II. Dome so zaprli s stilom, z veliko, 12 ur trajajočo novoletno zabavo, januarja pa bodo kompleks predali buldožerjem.
2001 - evropsko leto jezikov
31. 12. 2000 00.00
Svet Evrope je januarja leta 1999 sprejel odločitev, da bo leto 2001 Evropsko leto jezikov (European Year of Languages - EYL). Evropska unija pa se je akciji uradno priključila junija letos. Dejavno vlogo bo imela tudi specializirana organizacija UNESCO. Cilj je proslaviti evropsko jezikovno dediščino in spodbuditi učenje jezikov kot sredstva za soočenje z gospodarsko, socialno in kulturno izmenjavo v dobi globalizacije.
Pol stoletja Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev
28. 12. 2000 00.00
Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev je v letu 2000 dopolnilo pol stoletja. Filmski navdušenci so ga ustanovili na kongresu 7. maja leta 1950. Prvi predsednik društva je bil France Štiglic, podpredsednik Ivan Marinček, sekretar Jože Gale, blagajnik Milka Badjura, člani France Brenk, Bojan Adamič, Boris Kobe, Rudi Omota in Vladimir Skrbinšek. Društvo je v minulih petdesetih letih razvil ali bil pobudnik za ustanovitev podjetja Viba film, Slovenski filmski muzej in knjižnico, za Kinoteko v Ljubljani kot stalno kulturno ustanovo. Iz vrst filmskih ustvarjalcev je prišla tudi pobuda za ustanovitev Filmskega arhiva RS, ob jubileju poudarja društveni predsednik Marcel Buh.
Zahvala za pomoč Ložanom
23. 12. 2000 00.00
Skupina domačinov iz Loga pod Mangartom in z Bovškega ter ustvarjalci, ki so na različne načine povezani s tem delom Slovenije, bodo popoldne na Ljubljanskem gradu pripravili dobrodelno kulturno prireditev pod naslovom Log pod Mangrtom - Log po Mangrtu, s katero se bodo zahvalili vsem, predvsem pa Ljubljančanom, za pomoč Ložanom po nedavni naravni nesreči zaradi plazenja zemlje.
Eiffelov stolp v modrem
22. 12. 2000 00.00
Znameniti Eiffelov stolp v Parizu bo v novo leto 2001 vstopil v modri barvi. Stolp se je doslej zvečer vsako polno uro zableščal v srebrni barvi, 40 alpinistov pa bo 20.000 žarnic za novoletne praznike prevleklo z modro sintetično tkanino. Žarnice bodo v modrem prvič zasijale 31. decembra, ko bo ob polnoči ugasnil napis "Leto 2000". Alpinisti bodo za spremembo potrebovali približno šest tednov oziroma 800 ur in 600 ton materiala. Po novoletnem praznovanju pa se bo "železna dama" spet odela v "staro srebrno obleko".
Svet SKGZ o zaščitnem zakonu
20. 12. 2000 00.00
Deželni svet Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) je na srečanju v Gorici preučil trenutni narodnostni, politični in predvsem pa organizacijski utrip v svoji organizaciji, predsednik SKGZ Rudi Pavšič pa je opozoril na težave pri sprejemanju zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, ki je obtičal v italijanskem senatu. Težava je v tem, da je časa pred italijanskimi skorajšnjimi političnimi volitvami zelo malo in je zato upravičena bojazen, da do sprejetja zakona ne bo prišlo, čeprav sedanja, manjšini naklonjena italijanska vladna levosredinska koalicija poudarja, da je časa za njegovo sprejetje dovolj.
Kacin z Di Teodorom in Pavšičem
15. 12. 2000 00.00
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin je sprejel predsednika odbora za manjšinska vprašanja pri italijanskem političnem gibanju Naprej, Italija Andrea di Teodora in predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudija Pavšiča. Govorili so predvsem o manjšinski politiki, širitvi Evropske unije in bližnjih parlamentarnih volitvah v Italiji.
Trienale sodobne slovenske umetnosti
14. 12. 2000 00.00
V Moderni galeriji so odprli tretji bienale sodobne slovenske umetnosti - Vulgata U3, ki ga je v sodelovanju z galerijo pripravil gostujoči kustos Gregor Podnar. Predstavljena bodo dela umetnikov in umetnic, ki so med leti 1990 in 2000 živeli in delovali v Sloveniji. To so Vadim Fiškin, Bojan Gorenec, Dejan Habicht in Tanja Lažetič, Ivan Ilič, Marko A. Kovačič, Darij Kreuh, Maja Licul, Marko Peljhan, Tadej Pogačar in člani skupine Irwin. Razstava bo odprta od 14. decembra 2000 do 18. februarja 2001.
Italijansko uresničevanje konvencije o manjšinah
13. 12. 2000 00.00
Izvedenci Sveta Evrope so se v torek v Rimu srečali s predstavniki skoraj vseh manjšin, ki živijo v Italiji. Predstavniki SE so ugotavljali, kako Italija uresničuje določila Okvirne konvencije o zaščiti narodnih manjšin, piše Primorski dnevnik. Predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič in Sveta slovenskih organizacij (SSO) Sergij Pahor sta strokovnjakom SE orisala stanje in probleme slovenske manjšine ter pri tem poudarila, da bo pri zaščitnem zakonu bistveno vprašanje odnos do Slovencev, ne glede na pokrajino, v kateri živijo.