kurdske

Francoski veleposlanik v Turčiji na zagovoru: 'Francija mora ravnati preudarno'

26. 12. 2022 21.27

V Parizu se je več sto ljudi na spominskem pohodu poklonilo trem Kurdom, ki so bili v petek ubiti v strelskem napadu. Preiskovalni sodnik je zaslišal domnevnega storilca in proti njemu vložil obtožnico. Turčija pa je zaradi "protiturške propagande" na pogovor poklicala francoskega veleposlanika v Ankari. "Izrazili smo nezadovoljstvo nad propagando, ki jo proti naši državi vodijo krogi Kurdske delavske stranke, pri čemer francosko vlado in nekatere politike uporabljajo kot propagandno orodje. Pričakujemo, da bo Francija glede na omenjeni incident ravnala preudarno," je dejal turški vir.

Osumljenec: Pri dejanju me je vodilo patološko sovraštvo do tujcev

25. 12. 2022 17.06

Francoz, ki je osumljen umora treh Kurdov v Parizu, je priznal, da ga je pri dejanju vodilo "patološko sovraštvo do tujcev" in da je sprva nameraval "umoriti migrante" v predmestju Saint-Denis francoske prestolnice, kjer živi veliko tujcev, je sporočila pariška tožilka Laure Beccuau.

Pokol v Parizu: protestniki prevračajo avtomobile, gorijo smetnjaki, uporabili solzivec

24. 12. 2022 11.05

Pariz je pretreslo streljanje, v katerem je napadalec ubil tri ljudi, še štiri pa ranil. Macron je napad označil za nameren napad na Kurde. Napadalec ima burno zgodovino rasističnega nasilja. Pred kratkim so ga izpustili iz zapora zaradi napada na migrante, ki so živeli v šotoru. Oglasil se je tudi osumljenčev oče, ki ne more verjeti, kaj se je zgodilo. Kot je povedal, je osumljenec še na dan napada igral družabne igre s svojo ostarelo materjo: "Bil je srečen. Vsi smo bili srečni." Po napadu je v Parizu zavladal kaos, izbruhnili so izgredi. Policija odgovarja s solzivcem.

Po smrtonosnem napadu v Parizu izbruhnili protesti

23. 12. 2022 12.52

V francoski prestolnici so v streljanju umrle tri osebe, še najmanj tri pa so ranjene. Pariško tožilstvo je sporočilo, da so v povezavi z dogodkom prijeli starejšega moškega. Francoski mediji pa poročajo, da naj bi šlo za 69-letnika, ki so ga v preteklosti že obravnavali zaradi rasističnega nasilja. Policisti so 69-letnega strelca kmalu prijeli in sporočili, da je nevarnosti konec. A so po napadu izbruhnili protesti. Člani kurdske skupnosti namreč "zahtevajo pravico" po smrtonosnem strelskem napadu, ki se je meddrugim zgodil v kurdskem kulturnem centru.

V središču Ljubljane protest v podporo Kurdom: Recimo ne turškim vpadom

03. 12. 2022 16.00

Na Kongresnem trgu so se popoldan začeli zbirati protestniki, tokrat v podporo Kurdom. S seboj so nosili transparente z napisi "Solidarno z revolucijo v Rožavi" ter "Solidarnost s Kurdi", še pred zborom v središču Ljubljane pa so napovedali, da se s shodom upirajo turškemu militarizmu, od Slovenije in Evropske unije pa da zahtevajo, da obsodita turške napade v Siriji in Iraku. "Recimo ne turškim vpadom," so še sporočali protestniki.

Turčija izvedla zračne napade na kurdske skupine v Siriji in Iraku

20. 11. 2022 16.43

Turčija je sporočila, da je izvedla zračne napade na oporišča kurdskih upornikov na severu Sirije in Iraka, od koder naj bi po navedbah Ankare izvajali teroristične napade na Turčijo. Turško obrambno ministrstvo je operacijo Krempelj - meč označilo za uspešno.

Turško sodišče odredilo pridržanje 17 osumljencev za bombni napad

18. 11. 2022 12.37

Sodišče v Carigradu je odredilo pridržanje 17 osumljencev za nedeljski smrtonosni bombni napad v Istanbulu, v katerem je umrlo šest ljudi. Med pridržanimi osumljenci je tudi sirska državljanka Ahlam Albašir, domnevno povezana s prepovedano Kurdsko delavsko stranko. Albaširjeva naj bi med zaslišanjem priznala, da je bombo podtaknila ona.

Ženska sedela na klopi, tam pustila torbo in odšla, čez minuto je počilo

14. 11. 2022 08.09

Turški notranji minister Süleyman Soylu je odgovornost za nedeljski bombni napad v Istanbulu, v katerem je bilo ubitih šest ljudi, še 81 pa je bilo ranjenih, pripisal prepovedani Kurdski delavski stranki (PKK). Oblasti naj bi v povezavi z napadom pridržale že 22 ljudi, med njimi tudi osebo, ki je podtaknila bombo. Šlo naj bi za žensko, ki je več kot 40 minut sedela na eni od klopi, nato pa je vstala in pustila torbo. Napad obsodile številne države po svetu, med njimi tudi ZDA, a je Turčija njihove sožalje zavrnila, češ da orožje napadalcem dobavljajo prav ZDA.

V Iranu zapori polni, protestnike zapirajo v hiše in kleti: 'Podvrženi so mučenju'

23. 10. 2022 10.04

Protesti, ki so v Iranu izbruhnili ob smrti 22-letne Mahse Amini, se nadaljujejo. V intervjuju je svojo zgodbo povedala Iranka Mina, ki so jo pred nekaj dnevi izpustili iz pridržanja. Iranske sile so jo zaradi sodelovanja v protestih, ki so zajeli državo, aretirale že dvakrat. Opisuje, kako so pridržali že toliko ljudi, da so zapori polni, zato so jo ob pridržanju zaprli v prostor v hiši in ne običajno celico, dva njena prijatelja pa pripovedujeta, da so ju zaprli v klet, polno protestnikov.

Družina umrle Mahse Amini živi v strahu: grožnje s smrtjo in ugrabitvijo

10. 10. 2022 14.49

Spregovorili so člani družine 22-letne Mahse Amini, katere smrt v policijskem priporu je pred tremi tedni sprožila proteste po vsem Iranu. Kot pripovedujejo, zdaj vsak dan živijo v strahu. Prejemajo grožnje s smrtjo in opozorila, naj se ne udeležujejo protestov, ki divjajo po državi.

Politična sprava Turčije in Sirije: sirski begunci v strahu

23. 08. 2022 19.41

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je opustil prizadevanja za odstranitev sirskega predsednika Bašara al Asada. Njegova nenadna spreobrnitev politične retorike je vznemirila sirsko opozicijo in kurdske izgnance. Ti se bojijo, da bi sprava voditeljev pomenila prisilno vrnitev beguncev na sirsko območje, za katerega mnogi menijo, da še zmeraj ni varno. Turčija je bila sicer več kot desetletje glavni nasprotnik al Asada in je pri okupaciji območij na severu države sodelovala predvsem s sirsko opozicijo.

'Draga moja, kupili smo te. Nikoli se ne boš vrnila'

23. 08. 2022 15.35

V Iraku so pravice žensk v zadnjih desetletjih močno nazadovale. Po tem, ko so ZDA strmoglavile režim Sadama Huseina, sta nasilje in razpad družbenega tkiva, ki sta sledila invaziji, nesorazmerno močneje prizadela ženske in dekleta. V kaosu, ki so ga povzročili šibke institucije, vse večja korupcija in vse večji vpliv oboroženih skupin, se je razmahnila trgovina s spolnimi uslugami. Al Jazeera že več kot leto dni raziskuje trgovino z ljudmi v Iraku, vse pogostejši pojav, ki ga spodbujajo socialno-ekonomski dejavniki in omogoča zapletena mreža skorumpiranih uradnikov in oboroženih skupin. Žrtve trgovine z ljudmi so v Iraku običajno dekleta in ženske iz neprivilegiranih okolij, ki bežijo pred zlorabo v družini ali otroško poroko, trgovci pa pogosto izkoriščajo družbeno skrb za čast, da bi ranljive ženske sramotili in jih prisilili v trgovino s spolnimi storitvami. Tudi Noor in Shadad sta bili žrtvi trgovine z ljudmi. Opisali sta svojo zgodbo.

V Istanbulu odprli center za nadzor izvoza žita po Črnem morju

27. 07. 2022 06.11

V Istanbulu so Združeni narodi skupaj z Rusijo in Ukrajino odprli skupni center za poveljevanje in nadzor, ki bo usklajeval izvoz žita po Črnem morju. Glavna naloga bo spremljanje varne plovbe ukrajinskih ladij z žitom po ustaljenih poteh in nadzor nad tovorom, da bi preprečili prevažanje orožja. Ukrajinske oblasti so medtem sporočile, da so v treh črnomorskih pristaniščih že pričeli z delom, da bi obnovili izvoz žita.

Putin po napadu na Ukrajino prvič zunaj območja nekdanje Sovjetske zveze

19. 07. 2022 10.53

Ruski predsednik Vladimir Putin je po napadu na Ukrajino prvič odpotoval zunaj območja nekdanje Sovjetske zveze. V Teheranu se je srečal z iranskim predsednikom Ibrahimom Raisijem ter turškim Recepom Tayyipom Erdoganom. V ospredju pogovorov voditeljev je bila Sirija, razpravljali pa so tudi o vojni v Ukrajini in izvozu ukrajinskega žita. V tujino je ob tem odšla tudi prva dama Ukrajine Olena Zelenska, ki se je v Washingtonu srečala z ameriškimi uradniki in tudi s predsedniškim parom.

V bombnem napadu v Ukrajini umrla elitna brazilska ostrostrelka

08. 07. 2022 15.13

39-letna brazilska ostrostrelka Thalita do Valle je bila ubita med bombardiranjem v vojni v Ukrajini, kjer je bila prostovoljka v vrstah t. i. Mednarodne legije teritorialne obrambe Ukrajine, so potrdili njeni sorodniki. Do Valle je kot ostrostrelka sodelovala tudi v misiji proti Islamski državi v iraškem Kurdistanu.

Nato začel proces ratifikacije za članstvo Švedske in Finske

05. 07. 2022 12.01

Postopek ratifikacije vstopa Švedske in Finske v zvezo Nato se je uradno začel, je na skupni novinarski konferenci z zunanjima ministroma omenjenih nordijskih držav sporočil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Kot je dodal, gre za "zgodovinski korak" in "dober dan" tako za Nato kot za njegovi prihodnji članici.

Delegaciji Finske in Švedske na pogovore v Turčijo

24. 05. 2022 14.40

Delegaciji Švedske in Finske se bosta v sredo udeležili pogovorov glede prošnje obeh držav za članstvo v Natu, je potrdil finski zunanji minister Pekka Haavisto. Španski premier Pedro Sanchez pa je dejal, da se bodo predstavniki obeh kandidatk za članstvo v zavezništvu udeležili junijskega vrha v Madridu.

Finski zunanji minister: Vse države imajo možnost, da blokirajo postopek

14. 05. 2022 07.30

Zunanji ministri držav članic zveze Nato, med njimi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, so v Berlinu začeli svoje prvo neformalno zasedanje v zgodovini zavezništva. Pridružila sta se jim tudi zunanja ministra Švedske in Finske, ki sta tik pred uradno odločitvijo glede pridružitve Natu. Finski minister je prepričan v rešitev turških skrbi glede tega vprašanja.

V operaciji ameriških sil v Siriji ubit vodja Islamske države

03. 02. 2022 11.17

Ameriški predsednik Joe Biden je sporočil, da je bil vodja skupine Islamska država Abu Ibrahim al Hašemi al Kuraši ubit med operacijo ameriških sil v Siriji. Po navedbah visokega ameriškega uradnika se je Kuraši med operacijo razstrelil in pri tem ubil tudi člane svoje družine, vključno z otroki.

'Ni človeka, ni problema'

23. 01. 2022 10.16

Tragična nesreča, ko je v deroči Dragonji utonila 10-letna kurdska deklica, je razgalila vso krutost, neusmiljenost in brutalnost slovenskega azilnega sistema. Dekličino mamo so namreč potem, ko so jo rešili iz mrzle reke, takoj predali hrvaški policiji. Zakaj je slovenska migracijska politika tako omejevalna, ostra? Zakaj izčrpava? Kako je na južni meji, ko zaide sonce in pritisne mraz? Od kod diskurz, da so ljudje, ki prihajajo, nevarnost, ki nas bo preplavila? Kako je pribežati v Slovenijo?

Na severu Sirije se po napadu na zapor nadaljujejo spopadi, žrtev že več kot 70

22. 01. 2022 13.48

Na severovzhodu Sirije že tretji dan potekajo spopadi med skrajno skupino Islamska država (IS) in kurdskimi varnostnimi silami. Nasilje, ki se je razplamtelo po napadu IS na tamkajšnji zapor, je doslej terjalo najmanj 78 življenj, kurdske sile pa so še vedno na lovu za pobeglimi zaporniki, pripadniki IS.

Sinove zadnje besede: Spi, prosim, ne skrbi zame

26. 12. 2021 13.41

21-letni Bilind Šukir je eden tistih, ki so v zadnjem času umrli med prečkanjem Rokavskega preliva med Francijo in Veliko Britanijo. Njegov oče je zdaj spregovoril o izgubi sina, ki je upal na boljše življenje. Medtem pohlepni tihotapci na pot vabijo vse več ljudi, število tistih, ki na poti umrejo, pa se veča.

Italijanska policija razbila mrežo tihotapcev ljudi

05. 03. 2021 12.56

Italijanska policija je zaradi suma pomoči pri nezakonitem priseljevanju oz. tihotapljenju ljudi priprla sedem iraških državljanov kurdske narodnosti. V okviru akcije so opravili več hišnih preiskav v Trstu in številnih drugih mestih na severu Italije.

Nemčija in Finska v domovino pripeljali matere in otroke iz sirskih taborišč

20. 12. 2020 19.16

Nemčija in Finska sta v domovino pripeljali več svojih državljanov, ki so živeli v begunskih taboriščih na severovzhodu Sirije, so danes sporočili iz Berlina in Helsinkov. V okviru skupne operacije se je v Nemčijo in na Finsko skupno vrnilo pet mater in 18 otrok.

Geopolitični deja vu na grško-turški meji

09. 03. 2020 10.27

"Turčija odpira meje, kdor želi, gre lahko naprej," je pred kratkim dejal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Podobno retoriko je bilo možno slišati leta 2015, ko je Evropo zajela največja migrantska kriza po drugi svetovni vojni. Takrat je v letu dni skoraj milijon ljudi prečkalo meje Evrope, Turčija pa je dosegla svoje in dobila denar ter politično podporo za politične odločitve. 

Božič Slovenske vojske v Kurdistanu

26. 12. 2019 16.21

Pol ducata slovenskih vojakov z enote za specialna delovanja božične in novoletne praznike preživlja s svojo drugo družino. Na severu Iraka so z vojaško družino, skoraj 3000 kilometrov od svoje domače družine. V operaciji Neomajna odločnost učijo iraške kurdske borce, Pešmerge, osnovnih vojaških veščin. Ker je marsikateri kurdski borec nepismen, vojaščina pa jim je le mimogrede med njihovimi rednimi službami frizerjev, voznikov taksijev, avtobusov, je to vse prej kot lahka naloga.

Turčija bo s ponedeljkom začela vračati islamske borce v njhove domovine

09. 11. 2019 10.06

Turčija bo v ponedeljek začela v Evropo vračati islamske borce, je napovedal notranji minister, ki je v preteklosti že dejal, da Turčija "ni hotel za zajete borce". Ni pa še jasno, ali bodo borce lahko vrnili v evropske države, ki vztrajajo, da je borcem treba soditi v Iraku in Siriji.

Rusija: Umik kurdskih sil s severa Sirije končan

29. 10. 2019 14.09

Rusija je sporočila, da so se kurdske sile na severu Sirije umaknile z območij ob meji s Turčijo, kot je bilo predvideno v dogovoru med Ankaro in Moskvo. Rok za umik se je sicer iztekel ob 16. uri po srednjeevropskem času.

Danska sprejela zakon o odvzemu državljanstva borcem za Islamsko državo

25. 10. 2019 14.43

Danski parlament je v četrtek sprejel zakon, ki vladi omogoča, da dvojnim državljanom, za katere sumijo, da so pripadnikom skrajne skupine Islamska država (IS), odvzame državljanstvo in jim s tem prepreči vrnitev na Dansko.

Največji geopolitični poraženec turško-ruskega dogovora so ZDA

23. 10. 2019 08.46

Turčija je sporočila, da "ni potrebe" po ponovnem zagonu ofenzive v Siriji, češ da so jih ZDA obvestile o umiku kurdskih borcev z mejnega območja. Nekaj ur pred tem sta Ankara in Moskva dosegli dogovor o t. i. varnem območju ob meji s Turčijo, ki je vključeval podaljšanje pred dnevi dogovorjene prekinitve ognja. Ameriški mediji so prepričani, da so največji poraženec tega dogovora ZDA.