ladje
Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.
Ameriška vojska in internet
06. 09. 2000 00.00
Internet se dotika tudi ameriške vojske, ki se srečuje s težavami premajhnega števila novincev. Z novimi prijemi in s pomočjo interneta želi ameriška vojska pristopiti k t.i. generaciji Y, osebam mlajšim od 22 let. Načrti vojske so res smeli. Vsi novinci naj bi dobili prenosne računalnike, tako da bi med služenjem vojaškega roka lahko opravljali izpite na univerzi. Nove vojake pridobivajo tudi s pomočjo internet pogovornih sob (chat rooms), novi generaciji pa so dovolili tudi nošenje uhanov.
Izstrelitev Atlantisa 8. septembra
01. 09. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je potrdila, da namerava 8. septembra proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) izstreliti vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Atlantis so že 14. avgusta prepeljali na izstrelitveno ploščad 39B. Polet raketoplana bo trajal predvidoma 11 dni. Posadka bo iz Atlantisa in ruske tovorne ladje Progress M1-3, ki se je z MVP združila 8. avgusta, na postajo prenesla 1,5 tone tovora. Glavna naloga vesoljcev bo priprava MVP na prihod prve dolgotrajne posadke, ki bo poletela v vesolje 31. oktobra. Ameriški astronavt Edward Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko bosta izstopila v vesolje in na zunanji površini postaje opravila montažna dela. Če bo Atlantis uspel poleteti v prvem poskusu, se bo vrnil na Zemljo 19. septembra.
Riba pojedla ribiča?
30. 08. 2000 00.00
Delavci v neki avstralski tovarni za predelavo morske hrane so ostrmeli, ko so v trebuhu velike ribe odkrili človeško glavo. Policisti so polenovko, težko 44 kilogramov in dolgo 180 centimetrov, odnesli kar v črni vreči, v kateri navadno odnašajo trupla. Policiji še ni jasno, kako je glava končala v ribinem trebuhu, saj polenovke nimajo ostrih zob.
Naslov članka
26. 08. 2000 00.00
Pripadniki jugoslovanske vojske, oboroženi z brzostrelkami, so se prejšnji teden vkrcali na ameriško ladjo, ki je peljala humanitarno pomoč na Kosovo. Vojska je ladji dovolila odpluti, potem ko je posadka plačala kazen 3200 ameriških dolarjev, je sporočil tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Philip Reeker.
Norveški potapljači prvič do Kurska
20. 08. 2000 00.00
Norveški potapljači so se davi prvič spustili do potopljene ruske podmornice Kursk, ki že teden dni leži na dnu Barentsovega morja. Kot je s kraja nesreče poročala ruska televizija RTR, naj bi potapljači predvsem pregledali osem odprtin ponesrečene podmornice, s trkanjem po trupu pa naj bi ugotovili, ali je ladjo zalila voda oziroma ali je v njej še zrak.
Reševanje podmornice Kursk
18. 08. 2000 00.00
Ruski strokovnjaki še vedno nadaljujejo poskuse reševanja 118-članske posadke potopljene ruske jedrske podmornice Kursk. Ruska televizijska postaja RTR je davi poročala, da se mornarji s podmornice že tretji dan niso oglasili, medtem ko so se dotlej z reševalci sporazumevali s trkanjem po ladijskem boku. Reševalci kljub temu še vedno upajo, da so člani posadke plovila, ki leži 108 metrov globoko na morskem dnu, še vedno živi, in nestrpno pričakujejo prihod britanske in norveške reševalne podmornice, ki naj bi na kraj nesreče prispeli jutri.
Upanje za posadko podmornice ugaša
17. 08. 2000 00.00
Britanska reševalna ekipa s posebno mini-podmornico je danes na krovu norveške oskrbovalne ladje odplula iz pristanišča Trondheim na kraj nesreče ruske podmornice, kjer se bo pridružila preostalim reševalcem. Ladja bo do tja potrebovala dva dneva. Proti severu pa že pluje norveška ladja s skupino poklicnih potapljačev. Britanska reševalna mini-podmornica, imenovana LR5 rešilno plovilo, ni bila nikoli prej uporabljena v resnični reševalni akciji, so povedali z britanskega Obrambnega ministrstva. Vendar je bila zasnovana za točno take reševalne akcije. S posadko treh članov lahko služi kot podvodni reševalni čoln za 16 ljudi hkrati. Predsednik Clinton je včeraj ponovil ponudbo predsedniku Putinu, da so ZDA pripravljene pomagati Rusiji pri reševanju podmornice, so javili iz Bele hiše. Doslej je Rusija te ponudbe zavrnila. Anonimni vir iz Washingtona je izjavil, da vojaška obveščevalna služba ZDA ni ugotovila nikakršnih znakov življenja v ruski podmornici vse od trenutka, ko je je obstala na dnu oceana prejšnji vikend. Prav tako so povedali, da naj bi podpmornica potonila zaradi eksplozije in ne zaradi trka. Obveščevalni častnik ni povedal kako so prišli do teh informacij, vendar je zagotovil, da niso zaznali nobene radijske komunikacije ali udarcev po trupu. Vendar je opozoril, da to še ne pomeni, da ni kakšnih preživelih. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da je najverjetnejši vzrok za nesrečo ruske jedrske podmornice v Barentsovem morju trčenje z "zunanjim objektom". To so pokazali podvodni posnetki območja nesreče, ki jih bo pregledala posebna vladna komisija. Sergejev je omenil možnost, da bi podmornica trčila s kakšno zahodno podmornico, vendar je kot najverjetnejši vzrok navedel eksplozijo na podmornici ali mine iz druge svetovne vojne.
Reševanje posadke se nadaljuje
17. 08. 2000 00.00
Ves svet še vedno spremlja tragedijo ruske podmornice Kursk. Predsednik ruske vlade Mihail Kasjanov je razmere na podmornici v Barentsovem morju, v kateri je ujetih 118 mornarjev, opisal kot katastrofalne. Ruski mediji pa so ostro napadli vojaške oblasti in predsednika Putina, da so odgovorni za neučinkovito in počasno reševanje. Putin naj bi dva dni po nesreči celo odpotoval na letni dopust na jug Rusije, vojska pa potrebovala kar štiri dni za začetek reševanja. Rusi so tudi besni, ker so v Moskvi kar pet dni zavračali vsakršno pomoč iz tujine. Ruska podmornica na morskem dnu leži pod kotom 60 stopinj, zato je britansko reševalno plovilo LR5 po mnenju strokovnjakov edino, ki se lahko priključi na potopljeno podmornico. Od ruskih se britansko plovilo razlikuje tudi v tem, da lahko pluje na centimeter natančno in deluje samostojno, torej neodvisno od kontrolne ladje. Za britanske strokovnjake še vedno ostaja nejasno, ali bodo lahko svoje plovilo resnično priključili na podmornico Kursk, saj Rusi niso pojasnili, ali ima njihova podmornica adapter po mednarodnih standardih. Če se bo torej plovilo LR5 lahko priključilo na rusko podmornico, bo naslednji korak uravnoteženje pritiska med obema ploviloma. LR5 bo pri vsakem spustu lahko sprejela 15 mornarjev, reševanje ene skupine ponesrečenih pa bo trajalo od štiri do pet ur. Poleg dveh pilotov je v posadki reševalnega plovila tudi zdravnik, ki bo pomagal preživelim. O načinih reševanja posadke potopljene podmornice pa se bo s predstavniki zveze NATO posvetovala delegacija visokih ruskih vojaških predstavnikov, ki je danes prispela v Bruselj. Norveško obrambno ministrstvo poroča, da so v soboto, ko je potonila podmornica pod vodo ujeli zvok manjše in nato izjemno močne eksplozije. Predvidevajo da je pri izstrelitvi torpeda prišlo do eksplozije, ki pa je kasneje povzročila strahovito eksplozijo dveh ali treh drugih torpedov. V Moskvi neradi govorijo o napaki na ruskem orožju. Puščajo odprte vse možnosti, obrambni minister Sergejev pa je ponovno omenil, da je najverjetnejši vzrok nesreče, trčenje ruske podmornice z ameriško. Pri tem ni pojasnil, kako je druga podmornica, ki naj bi bila udeležena v silovito trčenje sploh lahko zapustila kraj nesreče in to ob prisotnosti 16 ruskih vojaških ladij in treh podmornic. Strokovnjaki menijo, da je po vsej verjetnosti celotna posadka potopljene podmornice že mrtva.
V hrvaškem morju našli razbitine šestih ladij
16. 08. 2000 00.00
Italijanski potapljači so v hrvaškem morju med otokoma Pag in Lošinj našli razbitine šestih vojaških ladij iz prve in druge svetovne vojne. Ladje so po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina ležale med 70 in 80 metri globine. Gre med drugim za dve italijanski ladji, ki sta potonili 1. novembra 1944, in ostanke avstroogrskih ladij Albanija in Euterpa, ki jih je leta 1916 in 1918 torpedirala italijanska vojska.
Reševanje iz podmornice zamuja zaradi slabega vremena
16. 08. 2000 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je sporočil, da se je popoldne začela evakuacija posadke iz potopljene ruske podmornice Kursk, poveljnik ruske mornarice Vladimir Kurojedov pa je sporočil, da se bo intenzivno reševanje 116 članov posadke začelo ob 22. uri po lokalnem času. Reševanje potopljene podmornice je bilo včeraj prestavljeno zaradi izredno slabega vremena. Mornarji naj bi s podmornice odšli v posebnih potapljaških oblekah in s kisikovimi bombami, nato naj bi nekaj časa preživeli v zvonu podobnih napravah in še nekaj deset ur v dekompresijskih komorah. Reševalna akcija naj bi po besedah tiskovnega predstavnika severnomorske flote Igorja Digala trajala šest do sedem ur, čeprav zaradi slabega vremena, slabe vidljivosti v morju okoli podmornice in močnih tokov ni mogoče natančno oceniti časa trajanja reševanja. Digalo je ob tem poudaril, da ne ve, kakšne so razmere na potopljeni podmornici. Kot je povedal strokovnjak za podmornice Igor Kudrin, bo reševalna akcija izredno težavna tudi zaradi dejstva, da podmornica leži na morskem dnu na boku pod kotom 60 stopinj. Kljub zapletom, ki lahko nastopijo pri reševanju morarjev, pa so ruske vojaške oblasti znova zavrnile ponujeno pomoč iz tujine.
Polet na Mars
14. 08. 2000 00.00
Ameriški profesor Longuski je izračunal, da bi bilo leto 2014 najbolj varno leto za pristanek vesoljske ladje s človeško posadko na Marsu. V dneh okoli 14. februarja 2014 bodo bili planeti Zemlja, Mars in Venera tako razporejeni, da bo vesoljski polet takrat najbolj varen. Gravitacijske sile teh treh planetov bodo omogočale več varnostnih izhodov. Če bi se recimo vesoljska ladja pokvarila na poti na Mars, bi lahko pristala na Veneri, kasneje pa varno poletela proti Zemlji. Gravitacija Venere bi pripomogla k varnemu povratku na Zemljo tudi, če bi se pokvaril glavni motor vesoljskega plovila, ko bi bilo to že na Marsu. Ugodno razvrstitev planetov leta 2014 so ugotovili tudi Nasini znanstveniki že leta 1997.
Posadka ruske jedrske podmornice je živa
14. 08. 2000 00.00
Člani posadke ruske jedrske podmornice, ki se je potopila v Barentsovem morju, so živi in ohranjajo zvočni stik z reševalnimi ladjami na površju, so sporočili predstavniki severne flote. Posadka podmornice ne uporablja antene za nujne primere, temveč se sporazumeva s trkanjem. Reševalne ladje so vseskozi v stiku s podmornico, je dejal neimenovani predstavnik severne flote.
Kita ustavila promet v Jadranu
10. 08. 2000 00.00
Pristaniške oblasti v Splitu so danes za tri ure ustavile ves pomorski promet, da bi mama kitovka in njene mladič lahko našla pot na odprto morje, je povedala predstavnica ministrstva za okolje. Kita so danes odkrili v bližini obmorskega kraja Baška Voda, 275 kilometrov južno od Zagreba, sicer pa parček po Jadranu blodi že celih enajst dni, ko sta se ujela na območju med Hvarom in obalo.
Progress M1-3 se je združil z MVP
09. 08. 2000 00.00
Ruska samodejna vesoljska ladja brez posadke Progress M1-3, ki so jo zaradi podvojenih zmožnosti za prevoz raketnega goriva že poimenovali tudi vesoljski tanker, se je kot prva tovorna vesoljska ladja doslej, sinoči ob 22.13 in pet sekund po srednjeevropskem času 362 kilometrov nad Kazahstanom samodejno združila z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Po združitvi je nastal orbitalni kompleks, sestavljen iz treh modulov in ene ladje s skupno maso 67 ton.
Begunska drama pred italijansko obalo
08. 08. 2000 00.00
Italijanske varnostne sile so danes pred južno obalo Italije rešile več sto beguncev na čolnih. Dve mladi ženski sta se utopili, ker sta morali pod prisilo kapitana skočiti v razburkano morje, nekega 20-letnega mladeniča pa so v zadnji minuti rešili iz morja, so sporočile italijanske oblasti.
Našli neprecenljivi imenik s Titanika
05. 08. 2000 10.55
Črn, usnjen imenik z verjetno najbolj znane potopljene ladje Titanik, ki so ga minuli mesec ukradli iz Muzeja znanosti in industrije v Chicagu, so našli. Ukradel ga je varnostnik, ki je tudi prijavil izginotje imenika. Imenik, na katerem je napis Maryland Club Rye, je sicer del razstave, na kateri je mogoče videti več kot 300 predmetov, ki so jih našli med ostanki Titanika. Po besedah predstavnice muzeja, je imenik neprecenljive vrednosti. Našli so ga tri kilometre pod morsko gladino še z drugimi stvarmi v zaboju, ki je pripadal potniku Howardu Irwinu. Njegova prtljaga je že bila na Titaniku, sam pa je potovanje s Titanikom leta 1912 zamudil, ker se je zapletel v pretep in končal na neki drugi ladji. Obiskovalci muzeja si razstavo o Titaniku, ki so jo odprli februarja, lahko ogledajo do 4. septembra.
Našli neprecenljivi imenik s Titanika
05. 08. 2000 00.00
Črn, usnjen imenik z verjetno najbolj znane potopljene ladje Titanik, ki so ga minuli mesec ukradli iz Muzeja znanosti in industrije v Chicagu, so našli. Ukradel ga je varnostnik, ki je tudi prijavil izginotje imenika. Imenik, na katerem je napis Maryland Club Rye, je sicer del razstave, na kateri je mogoče videti več kot 300 predmetov, ki so jih našli med ostanki Titanika. Po besedah predstavnice muzeja, je imenik neprecenljive vrednosti. Našli so ga tri kilometre pod morsko gladino še z drugimi stvarmi v zaboju, ki je pripadal potniku Howardu Irwinu. Njegova prtljaga je že bila na Titaniku, sam pa je potovanje s Titanikom leta 1912 zamudil, ker se je zapletel v pretep in končal na neki drugi ladji. Obiskovalci muzeja si razstavo o Titaniku, ki so jo odprli februarja, lahko ogledajo do 4. septembra.
Drugi preizkus kitajske vesoljske ladje
02. 08. 2000 10.49
Na Kitajskem kot del programa za izstrelitev kitajskega vesoljca v vesolje, pripravljajo drugi iz sicer neznanega števila poskusnih vesoljskih poletov brez posadke. Nov preizkus vesoljske ladje nameravajo uresničiti pred ali po oktobru. Prvo kitajsko vesoljsko ladjo brez posadke Shen zhou 1 (Čarobna ladja 1) so izstrelili novembra lani in je po 14 obkrožitvah Zemlje uspešno pristala v Notranji Mongoliji na Kitajskem. Ladjo so izstrelili z najmočnejšo različico kitajske nosilne rakete, vrste chang zheng (dolgi pohod) 2-F na izstrelišču Jiuquan v pokrajini Gansu.
Boljši nadzor schengenskih meja
29. 07. 2000 21.06
Notranji in pravosodni ministri držav članic Evropske unije so ob koncu dvodnevnega neformalnega srečanja v francoskem Marseillu preučili različne možnosti za izboljšanje Schengenskega informacijskega sistema, je sporočilo francosko predsedstvo EU na sklepni novinarski konferenci. Schengenski informacijski sistem zajema informacije, ki jih zberejo države članice EU, ki so z izjemo Velike Britanije odpravile nadzor oseb na svojih notranjih mejah. S pomočjo sistema države podpisnice Schengenskega sporazuma med drugim opozarjajo na tujce, ki se jim zdijo ob vstopu na njihovo ozemlje nevarni. Omenjeni sistem naj bi med drugim izboljšali tako, da bi podaljšali čas hranitve nekaterih podatkov, na primer o izginulih osebah, in razširili kartoteke o ukradenih vozilih tudi na druga sredstva prevoza, na primer ladje in letala.
Našli ostanke ladje iz 13. stoletja
25. 07. 2000 12.12
Delavci so na nekem nahajališču jantarja v ruskem mestu Kaliningrad našli ostanke ladje iz 13. stoletja, ki naj bi izvirala s Poljske, je poročala agencija Itar-Tass. V muzeju v Kaliningradu so povedali, da so že očistili 179 delov ladje. Neki predstavnik pomorskega muzeja v poljskem Gdansku, ki si je ogledal ostanke, je potrdil njihovo podobnost s predmeti v poljskih zbirkah. Arheologi, ki sedaj izkopavajo ostanke ladje, odkritje ocenjujejo kot edinstveno.
Znova spust k Titaniku
22. 07. 2000 11.22
Ameriško podjetje RMS Titanic iz Floride, ki ima lastniške pravice do najbolj znane potopljene ladje Titanik, bo v teh dneh znova napotilo posebno skupino potapljačev, ki bodo skušale iz ladje potegniti nove umetniške predmete. Pri tem si bodo strokovnjaki pomagali s posebnimi kamerami in vozili na daljinsko upravljanje. Po ocenah podjetja naj bi na Titaniku namreč bilo več predmetov neprecenljive vrednosti, zlasti nakit. Podjetje je doslej pripravilo pet odprav, odkar so leta 1985 Titanik odkrili. Med odpravami so odkrili na tisoče umetniških predmetov, osebne stvari potnikov in osebja ladje.
Tridnevno praznovanje na Grenlandiji
15. 07. 2000 20.12
V grenlandski vasici Brattahlid se začenja tridnevno praznovanje v počastitev tisoče obletnice potovanja vikinga Leifa Erikssona v severno Ameriko in razširitve krščanstva med inuite, ljudstvo na Grenlandiji. V Brattahlidu, 400 kilometrov južno od glavnega mesta Nuuk, se bodo več sto inuitom pridružili tudi danski kraljevi par in več vodij skandinavskih držav, da bi si ogledali pristanek replike tisoč let stare vikinške ladje, ki bo v naslednjih štirih mesecih znova prikazala Leifovo pot v novi svet. 20. julija se bo posadka ladje Islendingur podala na štirimesečno zgodovinsko popotovanje proti Severni Ameriki, do takrat pa si bodo nabirali moči in zaloge za 4800 kilometrov dolgo pot, ki je pred njimi. Ladja Islendingur - Islandec - je natančen posnetek ohranjene ladje Gokstad iz 9. stoletja, ki so jo pred približno sto leti odkrili na Norveškem.
Tisoč let vikinškega odkritja Amerike
15. 07. 2000 12.00
V grenlandski vasici Brattahlid se danes začenja tridnevno praznovanje v počastitev tisoče obletnice potovanja vikinga Leifa Erikssona v severno Ameriko in razširitve krščanstva med inuite, ljudstvo na Grenlandiji. V Brattahlidu, 400 kilometrov južno od glavnega mesta Nuuk, se bodo danes več sto inuitom pridružili tudi danski kraljevi par in več vodij skandinavskih držav, da bi si ogledali pristanek replike tisoč let stare vikinške ladje, ki bo v naslednjih štirih mesecih znova prikazala Leifovo pot v novi svet.
Tajfuna zahtevala 40 življenj
08. 07. 2000 14.13
Dva močna tajfuna, ki sta v zadnjih treh dneh prizadela severni del Filipinov, sta zahtevala najmanj 40 življenj. Večina žrtev je umrla v poplavah, nekaj pa so jih pod sabo pokopale podirajoče se hiše in zemeljski plazovi. Število žrtev pa lahko še naraste, saj iz potopljene ladje s 30 potniki pogrešajo še sedem ljudi.
Kitajci pripravili novo vesoljsko ladjo
06. 07. 2000 08.33
Kitajska je praktično pripravljena na izstrelitev izpopolnjene inačice vesoljske ladje vrste shenzhou, poroča kitajski tisk. Prva kitajska vesoljska ladja Shenzhou je novembra lani 14-krat obkrožila Zemljo in pristala na področju Notranje Mongolije na ozemlju Kitajske.
Američani praznujejo
04. 07. 2000 21.23
Američani danes praznujejo dan neodvisnosti. Kot je zanje značilno, potekajo proslave po vsej državi v velikem slogu z ognjemeti, koncerti in paradami. V pristanišču v New Yorku se bo do konca dne zbralo več kot dvesto ladij in sodelovalo v največji vojaški paradi v zgodovini.
Nesreči ladij v JAR in na Kitajskem
23. 06. 2000 15.49
Tovorna ladja Treasure, registrirana v Panami, s 130.000 tonami jekla in 130 tonami nafte na krovu se je potopila pred Cap Townom v Južnoafriški republiki. V času, ko se je ladja potopila, na krovu ni bilo nikogar, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Na kitajski reki Jangce pa se je potopila tovorna ladja s 50 tonami zelo strupenih pesticidov, je danes povedal uslužbenec luke v Chenglinu.
V brodolomu umrlo 80 potnikov
22. 06. 2000 18.57
V brodolomu ladje na kitajski reki Jangce je davi umrlo najmanj 80 potnikov. V nesreči se je uspelo rešiti le 20 potnikom od približno stotih, ki so bili na ladji. Reševalci so doslej našli sedem trupel, so poročali tamkajšnji mediji. Nesreča se je zgodila v bližini mesta Luzhou v kitajski pokrajini Sečuan na jugozahodu države, potem ko se je prenatrpana ladja zaradi rečnih vrtincev prevrnila.
Sojuz TM-30 pristal v Kazahstanu
16. 06. 2000 22.10
Po skoraj 73 dneh se je danes v Kazahstanu uspešno končal prvi privatno financirani vesoljski polet s človeško posadko. Pristajalni odsek ruske transportne vesoljske ladje Sojuz TM-30 s kozmonavtoma Sergejem Zaljotinom in Aleksandrom Kalerijem, ki sta delala na orbitalni znanstveni postaji Mir, je pristal 40 kilometrov jugovzhodno od Arkalika.