lampret
Spominska slovesnost na Pristavi
08. 09. 2002 00.00
Na Pristavi nad Stično je bila spominska slovesnost ob 12. obletnici organiziranja maneverske strukture narodne zaščite. Pred nekaj sto zbranimi so odkrili spominsko obeležje.
Selitev Robbovega vodnjaka spet preložena
14. 04. 2002 00.00
Prestavitev Robbovega vodnjaka, četrt tisočletja starega spomenika, ki zaenkrat še kraljuje pred ljubljansko mestno hišo, je ponovno prestavljena. Tokrat zaradi nepravilnosti pri razpisu za izbiro izvajalca del.
Bajuk ostaja predsednik NSi
25. 11. 2001 00.00
Delegati stranke Nova Slovenija so na svojem prvem kongresu za predsednika ponovno izvolili Andreja Bajuka. Predsednik sveta stranke, ki z novim statutom dobiva večjo vlogo, je postal Lojze Peterle.
Ob obletnici rojstva Ferda Vesela
20. 05. 2001 00.00
Kulturno društvo likovnikov Ferda Vesela je v Likovni galeriji v Šentvidu odprlo razstavo del na lani razpisani temi: portret slikarja Ferda Vesela in študija njegovih del. V avli osnovne šole, ki nosi slikarjevo ime, pa bo zaključna slovesnost, na kateri bodo predstavili slikarjevo življenje in delo. O slikarju bo spregovoril prof. dr. Mirko Juteršek in župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret.
Premiera v SLG Celje
09. 03. 2001 00.00
V Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) v Celju je bila premiera Prave stvari Toma Stopparda v režiji Zvoneta Šedlbauerja. V predstavi, pod katero se kot dramaturg podpisuje Igor Lampret, bodo nastopili Mario Šelih, Jagoda Justin Jauk, Barbara Vidovič, Damjan Trbovc, Barbara Medvešček, Miha Nemec ter novi član celjskega ansambla Jožef Ropoša.
Mala Terezija v SNG Drami Maribor
12. 01. 2001 00.00
Na Komornem odru mariborske Drame je danes premierna uprizoritev tragične igre Mala Terezija avtorice Lenke Lagronove in v režiji Zvoneta Šedlbauerja.
Škofjeloški pasijon tokrat v gledališču
14. 12. 2000 00.00
Škofjeloški pasijon, najstarejše ohranjeno slovensko gledališko besedilo Lovrenca Marušiča, očeta Romualda, v priredbi in režiji Mete Hočevar ter izvedbi "igralske bratovščine" ljubljanske Drame bo za Mahničevo postavitvijo sredi 60-ih let v Trstu druga profesionalna gledališka uprizoritev izven njegove prvotne forme, procesije na prostem. V režijski in gledališki poetiki Hočevarjeve bo to gledališko besedilo nanovo zasvetilo, je na predstavitvi zadnje premiere na velikem odru v letu 2000 povedal ravnatelj Drame Janez Pipan. Uprizoritev Škofjeloškega pasijona je praznik za gledališče, kljub začetnim pomislekom glede uprizorljivosti besedila, ki so ga v arhivu kapucinskega samostana v Škofji Loki našli konec 19. stoletja. V 80-ih letih 20. stoletja je njegovo transkripcijo opravil Jože Faganel, v knjižni obliki pa založila Mladinska knjiga. Faganel sodeluje tudi kot lektor.
Bonnsko občinstvo navdušeno
01. 05. 2000 16.32
Ansambel ljubljanske Drame nocoj s predstavo Baal Bertolta Brechta v režiji Eduarda Milerja končuje dvodnevno gostovanje v Nemčiji. Sinoči so se bonnskemu občinstvu predstavili z igro Pedra Calderona de la Barce Življenje je sen v režiji Janusza Kice in poželi izredno navdušenje, so iz Bonna sporočili ljubljanski gledališčniki. S tem je Drama vrnila obisk gledališču Schauspiel Bonn, ki je v Ljubljani uspešno gostovalo konec marca letos.
Ljubljanska Drama v Bonnu
27. 04. 2000 09.57
Ansambel <A HREF=http://www.sngdrama-lj.si/menu.php3 target=_blank> ljubljanske Drame </A>bo konec tedna vrnilobisk gledališču Schauspiel Bonn, ki je v Ljubljani uspešno gostovalo konec marca letos. V Bonnu se bo 29. aprila predstavil z igro Pedra Calderona de la Barce Življenje je sen v režiji Janusza Kice, 30. aprila pa še s predstavo Baal Bertolta Brechta v režiji Eduarda Milerja.
Kdo je kdo v novi stranki
16. 04. 2000 16.59
Na sobotnem združitvenem kongresu SLS in SKD so delegati na najvišjo funkcijo nove stranke izvolili 58-letnega doktorja kmetijskih znanosti Franca Zagožna. Trije podpredsedniki nove stranke SKD+SLS Slovenska ljudska stranka pa so Lojze Peterle, Marjan Podobnik in Andrej Bajuk.
MGL z novo predstavo ''1821''
13. 01. 2000 19.06
Mestno gledališče ljubljansko (MGL) bo drevi krstilo domačo noviteto z naslovom ''1821'', ki so jo podpisali kar trije avtorji, namreč Milan Dekleva, Mojca Kranjc in Alja Predan. Prizorišče igre je Ljubljana, zgodovinska iztočnica pa Ljubljanski kongres tega leta 1821, ko je današnja slovenska prestolnica, tedaj pa zaspano avstrijsko podeželsko mesto za štiri mesece postalo mesto srečanj vladarjev in drugih odličnikov iz Avstrije, Prusije in Rusije. Delo, v katero so vpletene še usode mlade porajajoče se slovenske inteligence in ki v grobem ponazarja ideološki spopad med absolutizmom in liberalizmom, je zrežiral Zvone Šedlbauer, nastopa pa celotni ansambel ljubljanskega mestnega gledališča skupaj z več gostujočimi igralci. Kot dramaturga sta pri postavitvi predstave sodelovala Igor Lampret in Tina Kosi, okrog 150 kostumov pa je ustvarila Alenka Bartl. Glasbo je v sozvočju s tedanjim časom napisal Urban Koder.
Burkaški misterij Nobelovca Daria Foja v MGL
06. 04. 1999 16.25
Mestno gledališče ljubljansko prvič v zgodovini poklicnega teatra na Slovenskem postavlja na oder Burkaški misterij italijanskega dramatika in glumača Daria Foja, dobitnika Nobelove nagrade za književnost leta 1997.
29. tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični
17. 06. 1998 13.45
V Šentvidu pri Stični bo ta konec tedna, 20. in 21. junija, 29. tabor slovenskih pevskih zborov. Na prireditvi, ki so jo poimenovali <I>Pojo naj ljudje</I>, bo nastopilo več kot 200 domačih in sedem zamejskih zborov s skupno približno 7000 pevci in pevkami, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik upravnega odbora tabora Jernej Lampret.
Življenje je sen premierno v sredo na velikem odru
11. 03. 1998 16.36
Na velikem odru ljubljanske Drame bodo v soboto, 14. marca, premierno uprizorili delo Življenje je sen avtorja iz španskega zlatega veka Pedra Calderona de la Barce. Klasično, kompleksno besedilo, dramo "par excellence", ki je "eno od tistih del, ki jih je vselej znova treba preverjati in iz njih črpati moč za čas, v katerem živimo", kot meni ravnatelj drame Janez Pipan, režira Janusz Kica, poljski režiser, ki sicer deluje v Nemčiji. Za nov prevod besedila, katerega temeljno vprašanje naj bi bilo - Ali si krojimo usodo sami ali pa je že zapečatena? -, je poskrbel Igor Lampret, sceno in kostume je oblikoval Juergen Lancier iz Nemčije, glasbo, ki naj bi imela strukturalni značaj, a vendarle ostaja v ozadju, je napisal italijanski komponist, rojen v Caracasu, Arturo Annecchino, dramaturginja pa je bila Mojca Kranjc. V glavnih vlogah v delu, ki je predvsem predstava igralcev, saj so na razmeroma praznem odru oni tisti, ki so nosilci sporočil, nastopajo Branko Šturbej kot princ in prestolonaslednik Sigismund, Nataša Barbara Gračner kot plemkinja Rosaura ter Brane Grubar, Saša Pavček, Gregor Baković idr.