lastnih
Na gradu Dobrovo odprli Vinoteko Brda
09. 11. 2000 00.00
V kletnih prostorih gradu Dobrovo v Goriških brdih so včeraj zvečer svečano odprli vrata Vinoteke Brda. Poleg ponudbe vin 31 vinarjev, ki so v sodelovanju z Občino Brda prispevali sredstva za ureditev prostorov in začetek dejavnosti, bo moč v vinoteki kupiti in poskusiti tudi tradicionalne briške kulinarične dobrote, s časom pa bodo v njej na voljo tudi vina iz ostalih slovenskih vinorodnih okolišev in iz sosednje Italije.
Novosti v velenjskem Gorenju
07. 11. 2000 00.00
Velenjski koncern Gorenje je v teh dneh sprejel novosti in programsko razvojne usmeritve na področju bele tehnike za prihodnje leto, ki se nanašajo na nadaljnje razvijanje novih generacij proizvodov, prenove linij izdelkov s poudarkom na večji energijski učinkovitosti, optimizaciji stroškov izdelave ter usklajevanju s svetovnimi trendi. Kot poudarja predsednik uprave Gorenja Jože Stanič, jim je uspelo aktualizirati kakovostne vidike planskih postavk za naslednje leto, ki se odražajo v doseganju večje ekonomičnosti, poviševanja cen izdelkov in doseganju večjega dobička. Povedal je še, da so ključni cilji plana v letu 2001 razvoj osnovne dejavnosti v smeri celovite palete izdelkov, lastnih blagovnih znamk in distribucije, kot tudi 12-odstotna rast proizvodnje gospodinjskih aparatov.
Delegacija malih podjetij v ZRJ
04. 11. 2000 00.00
Delegacija slovenskih malih podjetij iz ljubljanske regije je pred nedavnim obiskala Združenje poslovnih žensk iz Beograda in združenje Femina Creativa iz Subotice, namen obiska pa je bil predvsem vzpostaviti neposredne stike med malimi zasebnimi podjetji, preveriti možne oblike sodelovanja in pomoči, ki jo lahko zagotovijo slovenski podjetniki tudi s področja malega gospodarstva. Delegacija se je udeležila tudi konference z naslovom Regionalne ženske mreže, ki je konec oktobra potekala v Beogradu in Bački Topoli. Kot so v sporočilu za javnost zapisali udeleženci obiska, je odpiranje novih tržnih poti v tujini, posebej v državah v razvoju, dolgoročna investicijska poteza, ki ne prinaša rezultatov na kratki rok.
Planika v Novem Sadu
28. 10. 2000 00.00
Kranjsko podjetje Planika je danes v Novem Sadu odprlo svoje pr
NS bo izstopila iz vladajoče koalicije
27. 10. 2000 00.00
Dragan Šoć, predsednik Ljudske stranke (NS), ki je koalicijska partnerka 195144ukanovičeve Demokratske stranke socialistov (DPS), je v pogovoru za današnji Blic povedal, da je "v okviru razprav o prihodnosti zvezne države v Črni gori pričakovati burne dogodke na črnogorskem političnem prizorišču". Šoć, ki se bo danes skupaj s podpredsednikoma DPS Svetozarjem Marovićem in Filipom Vujanovićem v Beogradu udeležil pogovorov s predstavniki Demokratične opozicije Srbije (DOS), je opozoril, da se po odhodu Slobodana Miloševića v Črni gori ustvarja vzdušje protisrbskega razpoloženja, katerega namen je, da bi Srbija in Črna gora postali dve sovražni državi. NS nima nič proti načenjanju razprave o samostojnosti Črne gore, vendar opozarja na nevarnost, da skupina ljudi v Črno gori dolgoročno zastrupi odnose med Srbijo in Črno goro. Dragan Šoć pojasnjuje, da gre za ljudi iz vzporedne t.i. Dukljanske akademije znanosti in umetnosti v Črni gori, ki so poskušali uresničiti svoje ambicije v Beogradu, zatem pa so se z enakimi nameni vrnili v Podgorico. Na drugi strani so t.i. srbske sile v Črni gori, ki so črpale svojo moč iz lojalnosti Miloševićevemu režimu. To je politični okvir, v katerem se bodo reševale zadeve, a NS bo še naprej zagovarjala opcijo, da mora biti Črna gora v skupnosti s Srbijo, seveda ob upoštevanju lastnih interesov in posebnosti. Dragan Šoć poleg tega trdi, da bo razvoj političnih dogajanj kmalu opredelil položaj njegove stranke v koaliciji Za boljše življenje in v vladi Črne gore. "Koalicija ni ogrožena, dokler bo spoštovan koalicijski sporazum, v katerem pa ni stališča, da je treba vsiljevati suverenost Črne gore, ne da bi stališče prebivalstva preverili na referendumu. NS ne bo privolila v preglasovanje. Če bo kdo poskušal pospešiti postopek osamosvojitve Črne gore s sprejetjem ustreznega sklepa v skupščini, je povsem gotovo, da bo NS v takem primeru izstopila iz vlade", je še povedal predsednik NS.
Skupščina delničarjev Gorenjskega sejema
23. 10. 2000 00.00
Delničarji družbe Gorenjski sejem Kranj so na današnji skupščini delničarjev sprejeli sklep o razrešitvi članov nadzornega sveta ter imenovali novega. Novi člani nadzornega sveta so zasedali že danes in na sprejeli sklep o razrešitvi direktorja Boštjana Marovta in za novega direktorja Gorenjskega sejma imenovali Mitjo Selana. Delničarji so na današnji skupščini sprejeli tudi predlagane spremembe statuta in sprejeli sklep o oblikovanju sklada lastnih delnic iz prostih rezerv v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala, so sporočili iz Gorenjskega sejma.
Venturoni zadovoljen z obiskom
20. 10. 2000 00.00
Slovenija je zanesljiva partnerica zveze NATO, ki zelo resno in trdo dela, da bi izpolnila cilje, ki si jih je kot prednostne zadala v svoji zunanji in varnostni politiki. Takšno bo poročilo, ki ga bo vojaškemu odboru zveze NATO po obisku v Sloveniji po lastnih navedbah podal predsednik tega najvišjega vojaškega svetovalnega organa zavezništva, admiral Guido Venturoni. Kot je še dodal na Brniku, je s plodnim dvodnevnim obiskom zelo zadovoljen.
Drrream premierno na MES-u
20. 10. 2000 00.00
V okviru festivala MES Sarajevo je včeraj doživel premiero novi projekt Slovenskega mladinskega gledališča, predstava Drrream režiserja Vita Tauferja. Predstavo so po lastnih zamislih odigrali Sebastijan Cavazza, Rosana Hribar, Uroš Maček, Janja Majzelj, Robert Prebil, Nataša Sultanova, Ravil Sultanov, Janez Škof in Dario Varga.
ŠOU obsoja sklep vlade
11. 10. 2000 00.00
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) obsoja sklep vlade o tem, da bo v prihodnje dostop do interneta udeležencem na izobraževalnem področju nudil komercialni ponudnik. Omenjeni sklep vlade in še ena preložitev napovedanega sestanka med predstavniki ministrstev in nekomercialnih ponudnikov interneta predstavljata resno grožnjo nadaljnjemu obstoju internetnega servisa KISS, ki ga ŠOU že štiri leta financira iz lastnih sredstev, so sporočili iz študentske organizacije.
SIP Šempeter z višjimi prihodki
10. 10. 2000 00.00
Strojna industrija SIP iz Šempetra v Savinjski dolini, ki se ukvarja s proizvodnjo kmetijske mehanizacije, je v prvih osmih mesecih letos ustvarila za 2,5 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kot pojasnjuje direktor družbe Bojan Voh, so prihodki za 3 do 4 odstotka vendarle manjši od načrtovanih predvsem zaradi posledic uvedbe davka na dodano vrednost ter krize slovenskega kmetijstva. V teh dneh je SIP pričel tudi z varčevalnimi ukrepi, saj so se jim, kot pravi Voh, povečale zaloge gotovih proizvodov. To je posledica zasičenosti zahodnoevropskega trga, na katerem je opazen 20-odstotni presežek kmetijskih strojev.
So Rusi ubili pomembnega čečenskega vodjo?
08. 10. 2000 00.00
Ruske sile so danes zatrdile, da so med operacijo v okrožju Šatoj na jugu Čečenije ubile pomembnega čečenskega vojaškega voditelja Baudina Bakujeva in deset njegovih mož, več pa so jih ranile, je poročala agencija Itar-Tass. Truplo Bakujeva naj bi po navedbah agencije pokazali novinarjem v Hankali, kjer je sedež poveljstva ruskih sil v Čečeniji. V službi za stike z javnostjo čečenskega voditelja Aslana Mashadova tega niso ne potrdili ne zanikali.
Nove članice na evropskih volitvah 2004
04. 10. 2000 00.00
Evropski parlament se je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu zavzel za tak časovni potek širitvenega procesa, da bi prve nove članice lahko sodelovale na prihodnjih volitvah evropskih poslancev v letu 2004.
Nastaja osma največja banka v ZDA
04. 10. 2000 00.00
Ameriška banka Firstar bo za 21,2 milijarde dolarjev, in sicer z izmenjavo delnic, kupila banko U.S. Bancorp s sedežem v Minneapolisu. Nova družba, ki naj bi delovala pod imenom U.S. Bancorp, naj bi imela bilančno vsoto v višini 160 milijard dolarjev in za 107 milijard dolarjev depozitov, kar jo bo uvrščalo na osmo mesto med največjimi ameriškimi bankami. Nakup potekal tako, da bo Firstar za vsako delnico U.S. Bancorpa zamenjal 1,265 lastnih delnic, so sporočil iz Firstarja.
V SKB banki širijo ponudbo
08. 09. 2000 00.00
V SKB banki so v zadnjem letu, kot s posrednikom na tuje trge vrednostnih papirjev, vstopile številne stranke, zato zdaj ponudbo širijo tudi na področje gospodarjenja s tujimi vrednostnimi papirji. Odločitev za vstop na tuje trge bo tako lažja tudi za tiste vlagatelje, ki želijo svoje naložbene odločitve prepustiti strokovnjakom, so sporočili iz SKB.
V Čečeniji ubitih 46 upornikov
07. 09. 2000 00.00
Ruske enote so v Čečeniji po lastnih navedbah v več spopadih ubile 46 upornikov. Trenutna taktika oboroženih Čečencev je, da minirajo pomembne poti za preskrbo ruskih enot, je danes poročala ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na poveljstvo ruskih sil na Kavkazu.
Delničarji Polzele oblikovali sklad lastnih delnic
07. 09. 2000 00.00
Delničarji Tovarne nogavic Polzela so na današnji skupščini, na keteri je bilo prisotnega 95 odstotkov kapitala, sprejeli poslovno poročilo podjetja za leto 1999, sklep o oblikovanju sklada lastnih delnic v višini do deset odstotkov osnovnega kapitala pa so dopolnili z določitvijo vira, iz katerega se bodo pridobivala sredstva za oblikovanje omenjenega sklada. V Polzeli so sicer v prvi polovici leta po besedah predsednika uprave Polzele Alojza Došlerja ustvarili 12 milijonov tolarjev dobička, zelo zadovoljni pa so tudi s prodajo jesensko-zimske kolekcije, s katero naj bi iztržili pet milijonov nemških mark.
Kučan poudaril pomen znanja
07. 09. 2000 00.00
Okrogle mize o izzivih 21. stoletja, ki ji je predsedoval predsednik singapurske vlade Goh Chok Toh, se je za zaprtimi vrati udeležila prva skupina 40 voditeljev držav, med njimi tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Sodelujoči so svoja stališča izražali brez vnaprej pripravljenih govorov, pri čemer je Kučan po lastnih besedah poudaril pomen znanja v sedanjih procesih globalizacije.
Dobiček Laboda ostal nerazporejen
25. 08. 2000 00.00
Delničarji novomeške konfekcijske družbe Labod so na današnji skupščini sprejeli vse predlagane sklepe. Odločili so se, da bo lanski dobiček v višini 85,69 milijona tolarjev ostal nerazporejen. Po besedah predsednika uprave družbe Andreja Kirma so poslovni rezultati družbe v prvi polovici leta 2000 na lanski ravni. Polletni dobiček je tako ob prihodkih v višini 2,45 milijona tolarjev znašal 65 milijonov. Lanski prihodki družbe so znašali 4,7 milijona tolarjev. Kot pravi Kirm, v tekočem poslovanju ni zaznati oscilacij in negativne dinamike, čeprav prodaja na domačem trgu rahlo upada.
Prenovljena proizvodnja v Eti
22. 08. 2000 00.00
Kamniška Eta, predelovalna industrija je danes odprla prenovljeno proizvodnjo. Naložba v obnovo proizvodnih prostorov in tehnoloških linij je vredna 400 milijonov tolarjev, omogočila pa je za 20- do 25-odstotno povečanje zmogljivosti proizvodnih linij ter za 40- do 50-odstotno zmanjšanje porabe vode in pare. S tem so v Eti posredno zmanjšali tudi vpliv na okolje. Z obnovo proizvodnih linij so se izboljšali tudi pogoji dela za zaposlene, saj z uvedbo paletizatorja odpade veliko fizičnega in napornega dela. Po besedah direktorja družbe Alojza Franca presežnih delavcev ne bodo odpuščali, saj nameravajo že letos proizvodnjo povečati za osem odstotkov na 12.500 ton, prav tako pa razmišljajo o vpeljavi novih proizvodnih programov. Naložba je bila realizirana v štirih mesecih in v celoti na podlagi lastnih znanj in družbe Mercator Optima. Z investicijami nameravajo nadaljevati tudi v prihodnjem letu, ko naj bi za nakup novega pasterizatorja in za posodobitev polnilnih strojev namenili 150 milijonov tolarjev.
Strel preplaval Donavo
22. 08. 2000 00.00
Slovenski maratonski plavalec Martin Strel je v romunski Sulini ob Črnem morju v nedeljo zvečer po 56 dneh uspešno sklenil svoj najnovejši maratonski podvig - kot prvi na svetu je preplaval Donavo, je poročal Radio Slovenija. Strel je 2860 kilometrov dolgo plavanje začel 25. junija letos pri izviru Donave v nemškem mestu Donaueschingen. Strelu, ki je plaval za mir, prijateljstvo in čiste vode, so se med plavanjem pridružili številni občudovalci, politiki in drugi. Med njimi je bil prejšnji teden tudi romunski zunanji minister Petre Roman, ki je tako po lastnih navedbah protestiral proti nasprotovanju jugoslovanskih oblasti po vnovični vzpostavitvi rečne plovbe po Donavi. Za 46-letnega Strela pa maratonskega plavanja še ni konec. Nadaljeval ga bo ob obali Črnega morja, saj želi doseči nov svetovni rekord - 3000 kilometrov. Maraton bo predvidoma sklenil v sredo v romunskem pristaniškem mestu Constanta, kjer bodo ob tej priložnosti priredili posebno slovesnost. Te se bo udeležil tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle.
Doslej še brez groženj na OI
21. 08. 2000 00.00
Avstralski zunanji minister Alexander Downer pa je povedal, da doslej še niso prejeli nikakršnih groženj s terorističnimi napadi v času olimpijskih iger, ki se bodo v Sydneyju začele prihodnji mesec. Po njegovem mnenju so avstralski varnostni organi dovolj usposobljeni temeljito poskrbeti za varnost, zato kljub mnogim zahtevam niso pristali na to, da bi posamezne reprezentance pripeljale s seboj varnostnike in orožje. Zunanji minister je zavrnil govorice, ki so jih objavili domači mediji, da bodo predstavniki nekaterih držav v diplomatskih kovčkih skušali pretihotapiti orožje v Avstralijo, saj za to zaenkrat še ni nobenih dokazov. "S takšnimi dejanji bi lahko kršili Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih, kar pa si verjetno ne želi privoščiti nobena država," meni Downer, ki je še povedal, da bodo še posebej pazljivi na športnike iz držav, ki so tradicionalno najbolj ogrožene pred terorizmom. Med takšnimi je še posebej izpostavil Izrael, vendar hkrati pristavil, da diplomati iz te države niso zahtevali spremstva lastnih oboroženih varnostnikov. Prireditelji olimpijskih iger v Sydneyju so javnosti predstavili doslej največji novinarski center v zgodovini OI. Na 40.000 kvadratnih metrih bo v času iger delalo kar 5500 akreditiranih novinarjev in fotografov z vsega sveta. Center, ki je v samo štirih mesecih zrasel na tleh nekdanje konjušnice, je stal 15 milijonov ameriških dolarjev, njegov vodja Rag Gratton pa je na projektu, kako novinarjem omogočiti najboljše možne delovne razmere, delal kar štiri leta. "Uspeh iger je odvisen od poročanja svetovnih medijev. Veliko smo se naučili od prejšnjih prirediteljev, zato vemo, kaj novinarji potrebujejo za čim bolj učinkovito in hitro poročanje," je povedal nekdanji direktor avstralskega oddelka tiskovne agencije Associated Press (AP). Glavni novinarski center je opremljen z več kot 500 televizijskimi sprejemniki, 2000 telefonskimi linijami, petimi velikimi dvoranami za novinarske konference, za udobje novinarjev pa bo skrbelo okoli 800 ljudi.
Denar iz Bruslja bi omogočil, da bi hitreje ujeli povprečje EU
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. V ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je v pogovoru za STA med drugim povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik "bo morala Slovenija v prihodnjem obdobju zasledovati fiskalne cilje in se posvetiti doseganju maastrichtskih kriterijev, zato si bo težko privoščila bistveno povečanje lastnih razvojnih sredstev''. V primerjavi z ostalimi največjimi prejemnicami strukturnih pomoči v EU - Grčijo, Portugalsko, Španijo menimo, da pričakovanja niso pretirana. Denar iz bruseljske blagajne bi Sloveniji omogočil, da bi hitreje ujela povprečje EU," je dejal Strmšnik. Slovenija bo letos dobila približno 12 do 13 milijard tolarjev iz treh programov predstrukturne pomoči - ključnega finančnega instrumenta sodelovanja EU z ostalimi državami srednje in vzhodne Evrope Phare, programa za področje gospodarske infrastrukture Ispa in programa pomoči za področje kmetijstva in podeželskega razvoja Sapard. Obseg sredstev, ki naj bi jih Slovenija po vključitvi dobila iz evropskih strukturnih skladov, pa je odvisen tudi od uspešnosti pogajanj o delitvi Slovenije na dve regiji na razčlenitveni ravni NUTS 2: na ljubljanski, urbani del in ostalo Slovenijo. S posebnim razvojnim programom za Ljubljano, ki je s svojo razvitostjo sicer presegla upravičenost do sredstev iz strukturnih skladov EU, pa želi Slovenija tudi utemeljiti, da je prestolnica podobno kot npr. portugalska Lizbona, do teh pomoči še vedno upravičena.
Zanimanje za Hišo eksperimentov
12. 08. 2000 00.00
V Ljubljani so v začetku letošnjega maja odprli Hišo eksperimentov (HE), katere glavni namen je pridobivanje znanja prek lastnih izkušenj. Gre za množico razstavljenih eksperimentov s področja znanosti, tehnike in okolja, ki so narejeni tako, da jih obiskovalci izvajajo sami. Namen takšnih hiš je popularizirati znanost in učiti ljudi tehnike, znanosti in naravnih pojavov preko lastnih izkušenj ter skozi igro, saj pravijo, da je učenje na lastni koži najboljše. Ljubljanska HE, ki stoji na Trubarjevi ulici 39, ima trenutno 33 eksperimentov, ki jih je od odprtja dalje preizkusilo že več kot 5000 obiskovalcev.
Zavrnitev zahteve slovenske manjšine
12. 08. 2000 00.00
Koroški deželni glavar Jörg Haider in njegov namestnik Peter Ambrozy iz socialdemokratske stranke (SPOe) zavračata zahtevo slovenske manjšine, da bi bila v prihodnjem deželnem zboru zastopana z dodatnim, 37. mandatom. Haider in Ambrozy sta za agencijo APA povedala, da je vprašanje 37. mandata najprej v pristojnosti deželnega zbora in nato v pristojnosti zveznega parlamenta. Za uresničitev tovrstnega mandata bi bilo potrebno vložiti tudi zahtevo po spremembi ustave.
Microsoft najavil novo igro
07. 08. 2000 00.00
Sredi septembra bo izšla Microsoftova igra Combat Flight Simulator 2: WWII Pacific Theatre. V igri se boste nad Pacifikom borili z bojnimi letali iz druge svetovne vojne, igra pa bo vsebovala tudi elemente, kot je pristajanje na gibajoči se letalonosilki.
Italijani nezadovoljni s svojimi potomci
05. 08. 2000 17.00
Mnogi Italijani so nezadovoljni s svojimi otroki in se pritožujejo nad njihovim obnašanjem. Raziskava instituta za javno mnenje, v kateri so izprašali 20 tisoč Italijanov, je pokazala, da imajo kar štirje od petih izprašanih zelo negativno mnenje o obnašanju lastnih potomcev. Menijo namreč, da so njihovi ''bambini'' leni in nehvaležni.
Nokia odkupuje lastne delnice
31. 07. 2000 17.34
Telekomunikacijski velikan Nokia je v sporočilu za javnost objavil novico, da bo odkupil 36 milijonov lastnih delnic. Z odkupom delnic bodo začeli naslednji petek, delnice pa bodo uporabili za predvidene investicije.
Mediteran festival s Cubismom in Urno
31. 07. 2000 17.28
V petek, 4. avgusta bodo na Mediteran festivalu gostili hrvaško salsa atrakcijo Cubismo, ki jih zdaj dobro poznamo tudi pri nas. Skupina je pred kratkim na Kubi posnela nov album in zagotovo sodi med najboljše salsa izvajalce v Evropi, tokrat pa prvič prihajajo tudi v Slovenijo. Nedvomno se obeta velika zabava v znamenju salse, piva in poletnega utripa Izole, vstop pa bo prost. Čisto drugačen dogodek pa se obeta naslednji dan, v soboto, 5. avgusta, ko bo nastopila znana kitajska oz. mongolska pevka Urna s svojo skupino. Tudi tokrat gre za edini nastop v Sloveniji, zato je zanimanje za koncert te izjemne pevke velikih glasovnih razsežnosti zares veliko.
Na poletnem festivalu nocoj jazz in orgelska glasba
31. 07. 2000 09.21
Na mednarodnem poletnem festivalu v Ljubljani bosta nocoj na sporedu dva koncerta. Organist Petr Rajnoha bo v svojem nastopu v Frančiškanski cerkvi izvedel dela Mendelssohna, Bartholdyja, Francka, Kucharja, Bacha in Regerja. Petr Rajnoha je bil rojen v Znojmu na Moravskem, študiral pa je v Brnu, Parizu in Pragi. Na domačih in mednarodnih tekmovanjih je dobil več nagrad in priznanj, med drugim tudi posebno nagrado za najboljšo izvedbo sodobne skladbe in nagrado občinstva na tekmovanju v Nuernbergu leta 1998.
Nadaljevanje spopadov v Čečeniji
22. 07. 2000 15.26
Po navedbah visokega čečenskega predstavnika Movladija Udugova je prišlo danes v bližini Groznega in na vzhodu Čečenije do treh spopadov med ruskimi silami in uporniki, pri čemer so bili ubiti najmanj štirje ruski vojaki in en upornik. Po navedbah istega vira so spopadi potekali v Kirovi zahodno od Groznega ter blizu krajev Vedeno in Bači-Jurt.