lastninjenje

V Beogradu ustanovili novo stranko

24. 09. 1999 15.19

Srbska prestolnica je dobila novo stranko - Vseljudsko gibanje (ONP), ki združuje 17 civilnih forumov, parlamentov, zvez in združenj.

Vlada razglasila 73 kulturnih spomenikov državnega pomena

09. 09. 1999 19.58

Vlada je na današnji seji razglasila 73 kulturnih objektov za kulturne spomenike državnega pomena. S tem bo omogočen enoten sistem varovanja kulturne dediščine, država pa bo primorana k bolj odgovornemu odnosu do pomembne kulturne dediščine tako v strokovnem kot tudi finančnem pogledu. Postopki denacionalizacije zaradi današnje odločitve vlade ne bodo ovirani, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala direktorica vladnega urada za informiranje Alja Brglez Uranjek.

V Srbiji poslej obvezno lastninjenje?

30. 08. 1999 11.06

V Srbiji je 7000 majhnih in srednje velikih podjetij, doslej pa se je lastninjenja lotilo samo 279 podjetij, kar so skromni štirje odstotki. Glavna ovira naj bi bil zakon, ki ne predpisuje obveznega lastninjenja.

Lastninjenje v Rusiji

26. 06. 1999 09.19

Od uvedbe tržnega gospodarstva v Rusiji januarja leta 1992 se je v tej državi olastninilo več kot 60 odstotkov državnih podjetij, je sporočilo rusko ministrstvo za privatizacijo. Rusija ima sedaj skupno 129.845 zasebnih podjetij. Sicer pa je ruska vlada te dni uvedla nov koncept lastninjenja, s katerim naj bi okrepili vlogo države pri upravljanju z državnim imetjem. Po besedah ruskega ministra za privatizacijo Farita Gazizulina je končana politika, ki je temeljila na tem, da je treba v čimkrajšem času olastniniti vse.

Lastninjenje v Rusiji

25. 06. 1999 10.56

Od uvedbe tržnega gospodarstva v Rusiji januarja leta 1992 se je v tej državi olastninilo več kot 60 odstotkov državnih podjetij, je sporočilo včeraj rusko ministrstvo za privatizacijo.

Peti občni zbor Slovenskega kmečkega gibanja

18. 04. 1999 21.13

Pod geslom ''Slovenski kmet mora obstati'' je danes v Levstikovem domu v Velikih Laščah potekal peti občni zbor Slovenskega kmečkega gibanja (SKG), ki so se ga udeležili številni predstavniki gibanja in pa nekateri iz vodstva Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). Osrednji slavnostni govor je imel Ivan Oman, ki je spregovoril o stanovskem in političnem organiziranju kmetov. Predsednik SKG Janez Šušteršič je navzočim predstavil poročilo o lanskoletnem delovanju gibanja in o načrtih v prihodnje. Kot je za STA povedal Šušteršič, nameravajo v gibanju nadaljevati z delom v okviru možnosti trenutne politične situacije, kot stanovsko gibanje pa si bodo prizadevali za povezovanje z drugimi stanovskimi organizacijami, ki se ukvarjajo s težavami kmetov. Nekdanji minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Osterc je na občnem zboru podal svoja videnja in stališča upravnega odbora SKG do reforme kmetijske politike, ki je bila osrednja točka občnega zbora. Predstavil pa je tudi stališče do kmetijsko-gozdarske zbornice ter zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Kot je pojasnil Šušteršič, v SKG zagovarjajo regionalne kmetijsko gozdarske zbornice, za razliko od ljudske stranke, ki zagovarja centraliziranje in lastninjenje regionalnih zavodov.

Slovenija na dvostranskem screeningu za prost pretok storitev

03. 02. 1999 11.48

Slovenska delegacija, ki jo vodi državna sekretarka v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar, se danes in jutri v Bruslju udeležuje dvostranskega pregleda usklajenosti slovenske zakonodaje s pravnim redom Evropske unije za področje prostega pretoka storitev, temeljnega dela unijinega skupnega trga.

Sava kupila delež blejske družbe Turizem in rekreacija

27. 08. 1998 13.33

Predsednik uprave kranjske družbe Sava Janez Bohorič in predsednik uprave Slovenske razvojne družbe Bogdan Topič sta danes v Ljubljani podpisala pogodbo, s katero je Sava postala lastnik 40-odstotnega deleža v blejski družbi Turizem in rekreacija.

Na Poljskem načrtujejo lastninjenje 70 velikih družb

23. 08. 1998 09.41

Poljska naj bi v naslednjem letu z lastninjenjem sedemdesetih velikih družb, ki so sedaj v državni lasti, zaslužila 4,3 milijarde ameriških dolarjev, je povedal minister za finance Emil Wasacz. Preko borze ali strateškim vlagateljem naj bi tako prodali elektrarne, tovarne pijač, rudnike, naftno družbo Plock in nacionalnega letalskega prevoznika LOT. Poleg tega naj bi v prihodnjem letu prav tako končali lastninjenje ostalih naftnih družb, železarn in sladkornih tovarn ter tovarn za proizvodnjo alkohola. S tem bi se Poljska trdno učvrstila v tržnem gospodarstvu, vendar bo hkrati to lastninjenje pomenilo ukinitev sto tisoč delovnih mest z namenom povečanja dobičkonosnosti teh družb, je še dejal minister.

Pod okrilje Slovenske razvojne družbe prešlo 21 podjetij

03. 08. 1998 16.49

Z današnjim dnem je v skladu z zakonom o zaključku lastninjenja in privatizacije pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (SRD) v upravljanje in last te ustanove prešlo 21 podjetij, ki jim ni uspelo pridobiti prvega soglasja agencije za prestrukturiranje in lastninjenje. Kot sporočajo predstavniki agencije, bo slednja v skladu z določili zakona SRD-u predala tudi celotno dokumentacijo posameznega podjetja.

Lastninjenje pogoj za konkurenčnost

03. 07. 1998 09.35

V Hotelu Golf na Bledu je včeraj potekala okrogla miza o problematiki kakovostnega in lastninskega prestrukturiranja slovenskega turističnega gospodarstva. Okroglo mizo sta pripravili ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem in nacionalno turistično združenje. Njen osnovni namen je bil poiskati vzvode hitrejšega lastninskega preoblikovanja slovenskega turističnega gospodarstva, kar je predpogoj za uspešno vključitev slovenskega turizma na mednarodno tržišče.

Lastninjenje turške mobilne telefonije

28. 04. 1998 08.22

Turčija je v ponedeljek privatizirala sistem mobilne telefonije. Zasebni družbi Turkcell in Telsim sta državni družbi Turk Telekom plačali po 500 milijonov dolarjev in tako dobili dovoljenje za obratovanje mobilne telefonije za prihodnjih 25 let. Gre za doslej največje lastninjenje v Turčiji.

Lastninjenje končalo 1252 podjetij

22. 04. 1998 07.32

Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo v svojem zadnjem tedenskem poročilu navaja, da od prejšnje srede do danes ni izdala nobenega prvega in drugega soglasja k programu lastninjenja podjetij.

Končan prvi del letne konference ZLSD

19. 04. 1998 10.55

V Ljubljani je bil včeraj začetni del dvomesečne programske letne konference ZLSD, ki se bo 20. junija sklenila s sprejemom dokončnega besedila posodobljenih programskih usmeritev z naslovom Za konkurenčno, a solidarno Slovenijo. V začetku jeseni bodo le-te izdane v obliki zloženke in katerih osnovno sporočilo je neizogibnost reform, s katerimi se ustvarjajo nove možnosti. Usmeritve se nanašajo na gospodarsko rast in zaposlovanje, reforme socialne države, dostop do zdravja, izobrazbe in stanovanja, razvoj podeželja, regionalizem in lokalna samouprava, denacionalizacija in lastninjenje ter vključevanje v EU. Po besedah predsednika stranke Boruta Pahorja ZLSD razume politiko kot prostor povezovanja ustvarjalnosti za skupno dobro, zato s tokratno konferenco odpirajo ta prostor. V razpravi je bila dana pobuda vodstvu in poslancem stranke, naj pripravi zakon, ki bi določal, da vsi zaposleni v Sloveniji namenijo enodnevni zaslužek za prizadete v potresu v Posočju in na Gorenjskem. Junija pa se bodo tudi odločali, katere od danes podanih pobud - med drugim tudi za razpis referenduma o spremembi ustave glede denacionalizacije ter za pripravo zakona o financiranju verskih skupnosti, ki bi uvajal cerkveni davek - bo stranka podprla. Največ pobud je predstavil Mladi forum ZLSD, ki je predlagal, da se stranka izreče proti vstopu Slovenije v zvezo Nato, sprejem deklaracije o mladinski problematiki ter predlog za spremembo ustave v petih členih.

Začela se je letna konferenca ZLSD

18. 04. 1998 12.48

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je začela dvomesečna programska letna konferenca Združene liste socialnih demokratov (ZLSD), na kateri bodo razpravljali o ključnih temah za prihodnost države, med katere sodijo gospodarska rast in zaposlovanje, reforme socialne države, dostop do zdravja, izobrazbe in stanovanja, razvoj podeželja, regionalizem in lokalna samouprava, denacionalizacija in lastninjenje ter vključevanje v EU.

Privatizacija radija Monte Carlo

19. 03. 1998 08.51

Radio Monte Carlo, ki je do zdaj bil v lasti Francije in Monaka, je francoska vlada privatizirala, sporočajo predstavniki francoske vlade. S tem se je končal 12-letni projekt lastninjenja omenjenega radija, ki sta ga kupila producent Gerard Luvin in medijska skupina Južna komunikacija. Lastninjenje radija Monte Carlo je v medijih sprožila različne reakcije, najbolj pa so mu nasprotovali predstavniki RTL-a in Europe-1, ki so se prav tako potegovali za nakup omenjenega radija.

SEG: Ohranimo gozdove, enega zadnjih ostankov naše narave, ter strokovno delo z njimi

18. 03. 1998 16.13

Slovensko ekološko gibanje (SEG) je v današnjem sporočilu za javnost javno pozvalo k ustavitvi škodljivih usmeritev uradne državne politike na področju razvoja slovenskih gozdov in dela z njimi. Posledice uničenja narave ne poznajo meja. Zato so v zadnjih letih, ko je postalo očitno, da prvine oziroma dobrine narave niso neuničljive, prizadevanja za njeno ohranitev zajela ves svet. Kar po vrsti se podpisujejo mednarodne konvencije za zaščito posameznih delov narave. Tudi Slovenija se rada pohvali, da jih podpisuje. Vendar, ali ima tudi resen namen ravnati skladno z njimi, se sprašuje SEG in ugotavlja, da so napovedi na področju dela z gozdovi slabe. V sledenju temeljne premise razvitega sveta, da učinkovit razvoj omogoča le zasebna lastnina, smo tudi v Sloveniji pri zastavitvi novih razvojnih usmeritev to premiso vzeli kot eno od izhodiščnih. Lastninjenje nekdanjega družbenega premoženja, ki je bilo od vseh ali od nikogar, ter bolj ali manj posrečena poprava krivic, ki so jih pred pol stoletja povzročile različne oblike nacionalizacij, zato že vse od osamosvojitve pomenijo prioritetno nalogo razvojnih prizadevanj v Sloveniji. Brez rešenih lastninskih vprašanj in brez tega, da se nameni lastnini vso veljavo, menda ne bo ne razvoja in ne miru v tej deželi. Vendar pa predstavniki SEG ne morejo mimo ugotovitve, da pomeni prizadevanje "do konca rešiti lastninsko vprašanje" v primeru narave obenem odpiranje občutljivega vprašanja življenskega prostora in življenskih dobrin za vse, ki niso lastniki vsaj delčka narave.

Bolgarija mora prodati državne banke do konca leta 1998

22. 12. 1997 08.16

Mednarodni denarni sklad (IMF) vztraja, da je treba lastninjenje državnih bank v Bolgariji končati do konca prihodnjega leta, kot določa sporazum med IMF in bolgarsko vlado. Stalni predstavnik IMF v Sofiji Peter Stella je ob tem poudaril, da daje IMF prednost spoštovanju roka in ne prodajni ceni. Stella je tako zavrnil vztrajne prošnje bolgarskega finančnega ministra Muraveja Radeva, naj rok za privatizacijo bank podaljšajo do konca leta 1999.

Lastninjenje doslej končalo 1170 podjetij

17. 12. 1997 15.25

Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo je do danes, 17. decembra, odobrila 1422 programov lastninskega preoblikovanja podjetij, 1170 podjetij pa je tudi že dobilo drugo soglasje k izvedbi privatizacijskega programa.