lds
Robert Golob – iz gospodarstva na vrh vlade z obljubami o drugačni politiki
25. 05. 2022 21.22
Robert Golob se je iz gospodarstva dobesedno izstrelil na vrh državne politike. Ni povsem nov obraz, ima tudi nekaj političnih izkušenj, a ga je javnost poznala zlasti kot prvega moža Gen-I. Od tam ga je vladajoča politika odrinila. Sam pa kot novi predsednik vlade napoveduje drugačno politiko, spoštljiv dialog in vrnitev demokratičnih standardov.
Sajovic: Svoboda je na drugačni poti kot SMC
25. 05. 2022 18.31
Vodenje poslanske skupine Gibanje Svoboda bo po pričakovani izvolitvi Roberta Goloba na mesto predsednika vlade prevzel poslanec Borut Sajovic. Zagotavlja, da bodo kljub številčnosti – poslanska skupina namreč šteje 41 poslancev – delo organizirali tako, da bodo učinkoviti in bodo uresničili dane obljube ter zastavljen program stranke.
Poslanci o mandatarstvu Goloba v sredo, zaslišanja ministrov konec tedna
23. 05. 2022 19.11
Potem ko je predsednik republike Borut Pahor predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič sporočil, da za mandatarja za sestavo nove vlade predlaga predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba, bo izredna seja, na kateri bodo potrjevali mandatarja, najverjetneje v sredo. Jutri bo o tem namreč odločal kolegij predsednice DZ. Golob bo ob potrditvi postal mandatar za sestavo 15. vlade.
V SD potrdili vstop v Golobovo vlado, z izpogajano ministrsko ekipo zadovoljni
19. 05. 2022 08.56
Socialni demokrati so na konferenci potrdili vstop stranke v novo vlado pod vodstvom Roberta Goloba. To je še zadnji organ stranke, ki se je moral skladno s statutom stranke izreči o vstopu v vlado. Predsednica stranke Tanja Fajon bo tako predvidoma naslednji torek v imenu stranke podpisala koalicijsko pogodbo. Konferenca SD je sicer za zaprtimi vrati potekala prek spleta, članstvo pa je zadovoljno tudi z izpogajano štiričlansko ministrsko ekipo. Bodoči koalicijski partneji medtem sestavljajo drugi politični nivo nove oblasti - državne sekretarje.
Kdo so kandidati za nove ministrske položaje?
12. 05. 2022 10.29
V sredo je najverjetnejši mandatar nove vlade, Robert Golob, skupaj s koalicijskima SD in Levico predstavil kandidate za ministre. Kdo so in od kod prihajajo?
Vlado doslej najhitreje sestavil Peterle, imel tudi največ ministrstev
11. 05. 2022 11.36
Novi in s tem deseti predsednik slovenske vlade bo najverjetneje predsednik stranke Gibanja Svoboda Robert Golob. Glede na napovedi bo tako v 15. vladi samostojne Slovenije več ministrstev kot v zadnji vladi Janeza Janše. Čigava vlada jih je imela največ in čigava je bila najvitkejša? Koliko ministrskih stolčkov so zasedale ženske?
SD-ju infrastruktura, a brez energetike, ki jo Gibanje Svoboda želi zase?
06. 05. 2022 06.00
Bodoči koalicijski partnerji so spregovorili o napredku pri nastajanju nove vlade. Kot je povedal Golob, o imenih s partnerji še niso govorili. O tem bodo govorili prihodnji teden, ko bo v celoti znana ministrska ekipa. Kot je ocenil, je napredek pogajanj zelo dober in da bomo 3. junija že imeli potrjeno novo vlado, je prepričan. Nova vlada bi imela štiri še posebej okrepljene resorje, je razkril. Po naših informacijah obstaja ideja o drugačnem, razdeljenem infrastrukturnem resorju. In sicer na osnovnega za upravljanje cest, železnic, gradnjo tunelov ter novih povezav, a brez bogatega področja energetike.
Doslej 14 vlad in devet različnih premierjev: najdlje je vladala LDS
25. 04. 2022 06.00
Po nedeljskih volitvah kaže, da bo Robert Golob nov mandatar za sestavo vlade. Doslej smo imeli v samostojni Sloveniji 14 vlad, ki jih je vodilo devet različnih premierjev. Največkrat, štirikrat, je vlado vodil Janez Drnovšek, ki je tudi najdlje predsedoval vladam, več kot deset let. Stranka LDS je bila doslej najdlje največja stranka v vladi. Medtem pa je največ vladnih koalicij tvorila DeSUS, ki je bila v vladah 22 let in pol. Janša je bil trikrat potrjen za predsednika vlade, skupaj je vladal sedem let, stranka SDS pa je bila del sedmih vlad, skupaj so bili v vladi 11 let in pol.
V DZ pet strank, prepričljiva zmaga Gibanja Svoboda
24. 04. 2022 21.55
Preštete so skoraj vse glasovnice, v DZ se je uspelo uvrstiti petim strankam. To so Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD in Levici. To je najmanj list, ki so prestopile parlamentarni prag na vseh volitvah doslej. Posledično pa bo Gibanje Svoboda prejela največ mandatov v DZ med vsemi parlamentarnimi strankami doslej – obeta se mu 40 poslanskih stolčkov.
Vzporedne volitve: Gibanju Svoboda največ poslanskih mest doslej, v DZ najmanj strank
24. 04. 2022 19.39
Če bodo tudi uradni rezultati volitev potrdili, kar kažejo rezultati vzporednih volitev Mediane, in bo Gibanje Svoboda prejelo 42 sedežev v DZ, bo to največ mandatov ene stranke v DZ doslej. Po drugi strani pa kaže, da se bo v DZ prebilo najmanj strank doslej, le pet. Doslej je večinoma v DZ bilo zastopanih sedem ali osem strank, največ v zadnjem mandatu, ko je parlamentarni prag prestopilo devet list.
SD najbolj zadolžen med strankami, SDS največ denarja na računu
08. 04. 2022 06.00
Največ dolga med strankami imajo v stranki SD, ki so, razkrivajo v letnem poročilu, leta 2020 reprogramirali posojilo pri Delavski hranilnici. V letu 2021 imajo 309 tisoč evrov glavnice in 153 tisoč evrov obveznosti do dobaviteljev. Daleč največ denarja na računih imata SDS in SMC oz. Konkretno.
Za diplomatskega predstavnika v Ukrajini se je prijavil tudi Janez Kopač
24. 03. 2022 19.52
Za odpravnika poslov v Ukrajini se je na poziv predsednika vlade Janeza Janše prijavil tudi nekdanji okoljski minister iz vrst LDS Janez Kopač, trenutno direktor sekretariata Energetske skupnosti na Dunaju. A glede na informacije, da bo misijo vodil vojak, Kopač meni, da se v Kijevu vzpostavlja "vojaška služba", v kateri pa da ne želi sodelovati.
Doslej prestopilo 95 poslancev, Möderndorfer v štirih različnih poslanskih skupinah
23. 03. 2022 06.00
V vseh sklicih DZ je doslej iz svoje poslanske skupine v drugo prestopilo skupaj 95 poslancev. V sedanjem sklicu DZ je prestopilo 11 poslancev, največ jih je zapustilo SMC oz. danes Konkretno. Najmanj prestopov je bilo v mandatnem obdobju 1996-2000, a so vsi trije takrat odločilno vplivali na potrditev mandatarjev Janeza Drnovška, nato še Andreja Bajuka. Doslej je bil najbolj znan prestop Cirila Pucka, ki je sčasoma postal sinonim za odločilne prestope v politiki.
SD in SDS v vseh sklicih DZ, samo dvema strankama doslej uspel povratek
10. 03. 2022 06.00
Tokratne parlamentarne volitve bodo devete v samostojni Sloveniji, desete demokratične in prve redne po letu 2008. Doslej smo imeli trikrat predčasne volitve – leta 2011, 2014 in 2018. Največ volivcev je odšlo na volitve leta 1992, kar 85,6 odstotka vseh volilnih udeležencev. Edini politik, ki je bil izvoljen v DZ na vseh dosedanjih volitvah, je predsednik SDS Janez Janša. Dvema strankama se je doslej uspelo obdržati v DZ ves čas, dvema pa se se je uspelo ponovno uvrstiti v parlament.
DeSUS na državnozborske volitve samostojno
01. 03. 2022 17.21
DeSUS se bo na aprilske državnozborske volitev podala samostojno, je po seji izvršnega odbora stranke sporočil predsednik Ljubo Jasnič. Glavna točka na seji so bile sicer priprave na volitve, med drugim pa so sprejeli tudi sklep, da do petka popolnijo kandidatno listo. Kot je še zatrdil Jasnič, sicer priprave na volitve tečejo nemoteno. Nedavno nastala stranka LIDE, s katero so se v DeSUS dogovarjali o oblikovanju skupne kandidatne liste, je namreč v ponedeljek sklenila, da na aprilskih parlamentarnih volitvah ne bo nastopila.
Zorčič: Ustanovitev LIDE ni bila napaka, napaka je nesposobnost povezovanja strank
01. 03. 2022 13.22
Predsednik LIDE Igor Zorčič dan po tistem, ko je nedavno nastala stranka sklenila, da ne bo nastopila na volitvah v DZ, ocenjuje, da ustanovitev stranke ni bila napaka. Napaka je po njegovem mnenju to, da se ostale stranke niso sposobne povezovati. V stranki sicer menijo, da je povezovanje liberalnih strank nujno, in za to si bodo prizadevali še naprej.
Zorčičeva LIDE ne bo šla na državnozborske volitve
28. 02. 2022 19.42
Svet nedavno oblikovane stranke LIDE, ki jo vodi predsednik DZ Igor Zorčič, se je odločil, da na aprilskih volitvah v DZ stranka ne bo nastopila, so potrdili v stranki. Listo so sicer želeli oblikovati z DeSUS, ki se bo o nadaljnjih korakih odločila v torek.
Kacin prevzema odgovornost za slabo komunikacijo: Pokasiral sem ogromno gnojnice
26. 02. 2022 16.32
"Pamet v roke in hormone na stran. Časa za stiskanje na klopcah bo še dovolj. Ne boste verjeli, cepilo se je tudi 25 narkomanov, ki so ugotovili, da brez PCT-ja ne pridejo do svojega odmerka, ker ne morejo v ambulanto. In so se cepili. Ljudje pri nas so racionalni." To je le nekaj izjav, ki so v času korone vznemirjale Slovence in jih je izrekel komunikacijski genij slovenske osamosvojitve Jelko Kacin, glavni govorec Janševe vlade za covid-19. Mu je za katero žal? In kako to, da se je po težkih kritikah na račun Janeza Janše, tudi tistih, da je populist in zdrahar, odločil, da sodeluje z njim?
SAB z volilnim programom, v NSi poudarili pomen dostopnosti javnega zdravstva
14. 02. 2022 18.30
Stranka SAB je predstavila svoj volilni program, s katerim se bodo podali na letošnje državnozborske volitve. Program z naslovom "Naredimo, kar je treba" sloni na štirih stebrih: nujne prioritete, ključni projekti, solidarnost in zelena preobrazba. Obljubljajo stabilizacijo javnih financ, povrnitev pravne države in skrb za upokojence. V stranki NSi so medtem organizirali razpravo o javnem zdravstvu. Sodelujoči so se strinjali, da mora biti javno zdravstvo varno, kakovostno in dostopno, v središču pa mora biti bolnik.
V 5 letih na čelu državnih gozdov kar 5 direktorjev
31. 01. 2022 06.00
Da so gozdovi naše bogastvo, drži tudi dobesedno. Državni gozdovi so vredni okoli dve milijardi evrov, sistem imenovanj direktorjev družbe SiDG, ki upravlja s tem kapitalom, pa omogoča politično kupčkanje, kjer vodilni prihajajo iz v tistem trenutku vladajočih strank koalicije. Trenutni glavni direktor družbe Robert Tomazin je iz SDS. Ali je SiDG res politični fevd za izčrpavanje ali so menjave petih vodstev v zadnjih petih letih politično motivirane?
Stranke KUL na skupni sestanek povabile Roberta Goloba
24. 01. 2022 15.39
Opozicijske stranke KUL so Roberta Goloba, ki bo na sredinem kongresu stranke Zelenih dejanj (Z.Dej) kandidiral za predsednika, povabile na skupni sestanek, ki naj bi potekal prihodnji teden. Voditelji LMŠ, SD, SAB in Levice so se sicer z Golobom na ločenih sestankih že sestali.
Večno vračanje istega – novi obrazi in zmaga pred volitvami
01. 01. 2022 16.47
Liberalna politična, ekonomska in kulturniška elita je več kot eno leto mrzlično iskala način, kako Janezu Janši in SDS preprečiti zmago in sestavo nove koalicije po volitvah 2022. Krožilo je več zgodb – od projekta Jožeta P. Damijana in projekta KUL do preigravanja različnih imen iz obstoječih parlamentarnih in neparlamentarnih strank (Čeferin, Zorčič, Leben, Vesel ipd.). Na koncu je rešitev za liberalne kroge ponudil kar Janša sam.
V Zorčičevi stranki Lide si želijo sodelovati z Robertom Golobom
21. 12. 2021 18.53
Mešanje kart na predvolilnem prizorišču se medtem nadaljuje. Lide - Liberalni demokrati bo ime stranke Igorja Zorčiča. 200 potrebnih podpisov za ustanovitev stranke naj bi zbrali še ta teden, registrirali jo bodo do konca leta, v novem letu pa bodo pripravili ustanovni kongres. V Zorčičevih krogih ne skrivajo želje po sodelovanju z Robertom Golobom, ki ta teden, kot pravi, deluje interno.
Robert Golob lastne stranke ne bo ustanovil, a bo vseeno politično aktiven
22. 11. 2021 20.26
Prvi obraz upora proti nedavnim kadrovskim rošadam v energetiki Robert Golob ni utišal vse glasnejših ugibanj o morebitnem vstopu v politiko. Kot pravi, bo tudi v prihodnje politično aktiven in bo izražal svoja stališča. Svoje stranke ne namerava ustanoviti, bi pa lahko podprl ali se pridružil skupini somišljenikov, ki delijo podobne vrednote. Ali to pomeni, da bi se lahko priključil eni od strank v obstoječi sestavi parlamenta?
Golob o Janševi vladi: Temna sila prehaja vse meje in se zažira v vsakega od nas
21. 11. 2021 10.16
Zaradi njega se zadnjih 14 dni trese slovenska politika. Zaradi nepodaljšanja direktorskega mandata na čelu Gen-i ga zdaj poznajo vsi Slovenci. Ko cene energije letijo v nebo, je zagotovil, da elektrike podjetje, ki ga vodi, ne bo dražilo najmanj do novega leta. Pravi, da se energetska kriza, ki dviguje cene energentov v nebo, sploh še ni zares začela. Se je pa, ker ni ostal tiho, začel obračun med njim in vladajočimi, ki želijo večji vpliv v energetiki, kjer se obračajo milijarde. Pravi, da so v Gen-i pripravili program, ki bi do leta 2035 razogljičil Slovenijo in tako našim otrokom pustil vsaj nekaj upanja. Tudi zato ne želi oditi brez besed.
Janković: Delujem tako, da je vse videti, kot da sem na meji, a vsako zadevo preverim
07. 11. 2021 14.00
Zoran Janković, župan z enim najdaljših stažev v Sloveniji, bo v oddaji Ena na Ena spregovoril tako o naslednjih lokalnih volitvah in vrnitvi v državno politiko kot tudi o življenju svojih sinov, ki sta večkrat razburila javnost. Po daljši medijski odsotnosti se je oglasil po sredinih nasilnih protestih, ko je Policija posredovala dva tedna zapored, nazadnje s solzivcem. Tedaj je dejal, da to ni Ljubljana in da si mesto tega ne zasluži. Za mesto, na čelu katerega je od leta 2006, pravi, da je najlepše na svetu.
Gospodarska kriminalka o tem, kako ohraniti obraz pred svojim občinstvom in hkrati zadovoljiti interese
03. 11. 2021 22.27
Terme Čatež so bile v času prve vlade Janeza Janše eno tistih podjetij, po katerih so prste stegovali tajkuni - gospodarstveniki, ki naj bi do premoženja prišli preko nepreglednih spornih poslov, zavezništva s politiko pa naj bi jim ob tem prinesla še politični vpliv. Tipičen primer takšnega spornega prepletanja naj bi bila prav dogovarjanja tajkuna Bojana Petana, ki si je podjetje najbolj goreče želel in tedanjega gospodarskega ministra Andreja Vizjaka, ki ministruje tudi v tokratni vladi. Vprašanja o njegovi vlogi v lastninjenju Term Čatež so se pojavljala že leta 2007. A takrat je minister očitke - tako kot danes - zanikal. Toda zgodba z veliko preobrati naj bi bila precej drugačna od predstave, ki jo je videla javnost.
Lastninjenje podjetja Terme Čatež vse do danes brez sodnega epiloga
19. 10. 2021 19.25
Posnetek pogovora med Andrejem Vizjakom in Bojanom Petanom je nastal leta 2007. To je bil čas prve Janševe vlade, ko je bila tajkunom napovedana popolna vojna. Ena najsilovitejših bitk se je bila prav v Termah Čatež. Zmagovalec dvoboja med državo in DZS je bil na koncu Petan, lastninjenje podjetja pa še danes ni doživelo sodnega epiloga. So pa epiloge na podlagi posnetkov hitro dobivale korupcijske afere politikov v tujini.
Minister Vizjak podjetniku Petanu predlagal, kako se lahko izogne plačilu davka
18. 10. 2021 18.46
V informativni oddaji 24UR ZVEČER smo objavili posnetke ministra Andreja Vizjaka, ki je znanemu podjetniku Bojanu Petanu v času prve Janševe vlade in t. i. "vojne proti tajkunom" predlagal, kako se izogniti plačilu davka. Obenem pa mu je ponujal sodelovanje države in nadzornega sveta, če bo pristal na njegove pogoje.
Za nadomestnega svetnika v Juršincih izbran Alojz Rakuša
10. 10. 2021 21.04
Natančno 411 volivcev dveh naselij občine Juršinci, in sicer Hlaponci ter Kukova, se je lahko odločalo o izvolitvi nadomestnega občinskega svetnika, potem ko je donedavni svetnik Donald Rus junija prevzel vodenje PU Maribor. Kot edini kandidat na volilni glasovnici je bil za svetniško mesto izbran Alojz Rakuša iz vrst SLS.