le spomin
Naporno delo za reševalce
13. 11. 2000 00.00
66 trupel ponesrečenih smučarjev in deskarjev, ki so pred dvema dnevoma tragično preminuli v nesreči vlaka na avstrijskem ledeniku pri Kaprunu, so danes že prepeljali v Salzburg. Iskanje trupel bo trajalo še kar nekaj časa, delo je namreč izredno naporno in nevarno. Po dosedanjih podatkih je žrtev 159, med njimi štirje Slovenci. Ni izključeno, da je mrtvih še več.
Francoski inštitut poudaril zbirko knjig
24. 10. 2000 00.00
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru na Gradu Tivoli bodo v četrtek, 26. oktobra, odprli razstavo Umetnost od strani do strani, na kateri bo predstavljena francoska zbirka knjig umetnikov in drugih publikacij. Razstava bo stalna, saj jo centru za obdobje desetih let podarja Francoski inštitut Charles Nodier. Avtor razstave je Guy Schraenen, ki bo poldrugo uro pred odprtjem razstave (ob 20. uri) spregovoril o zbirki in pomenu umetnikov v njej. Sicer pa je ta razstava le eden v vrsti kulturnih dogodkov, ki jih organizira Francoski inštitut, je na današnjem "francoskem" zajtrku z novinarji povedala direktorica inštituta Christine Schell.
Slovesnost na Teharjah
01. 10. 2000 00.00
"Danes, ko smo se zbrali na mestu, kamor se pol stoletja ni smelo priti, ter obujamo spomin na vse žrtve teharskega taborišča, v katerem je bilo junija leta 1945 ubitih več kot štiri tisoč domobrancev, želimo pokazati, da nismo le na grobišču in da ne preštevamo kosti naših svojcev, kot nam nekateri očitajo. Iz krvi teh ljudi - mučencev, ki jih moramo priznati za člane slovenskega naroda, je nastala naša država, ki je dolžna odkriti in povedati objektivno resnico mladim o slovenski preteklosti, saj le tako neobremenjeni lahko stopijo v svojo prihodnost," je ob današnji slovesni maši v spomin na žrtve teharskega taborišča dejal mariborski škof Franc Kramberger.
HDZ zahtevala razpis novih volitev
30. 09. 2000 00.00
Potem, ko je hrvaški predsednik Stipe Mesić včeraj upokojil sedem generalov, ker so kritično ocenili vladni načrt o sojenju vojnim zločincem, je opozicijska Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) danes zahtevala razpis novih volitev, Mesićevo vlado pa označila kot komunistično in protihrvaško.
Demonstracije proti teroristom
30. 07. 2000 16.12
Baskovska separatistična organizacija ETA ima razloge za zaskrbljenost in upam, da se bo tega začela kmalu zavedati, je v San Sebastianu, na severu Španije, poudaril španski premier Jose Maria Aznar. To je dejal po koncu žalne slovesnosti, s katero so počastili spomin na nekdanjega guvernerja Baskije Juana Mario Jaureguija, ki sta ga v soboto v Tolosi umorila dva domnevna pripadnika organizacije ETA. Pogreba 47-letnega Jaureguija, ki je sicer zadnja leta živel v Čilu in je v Španijo prišel le na počitnice, se je davi poleg visokih španskih predstavnikov udeležilo več sto ljudi.
Dogovor o izplačilu odškodnin
18. 07. 2000 08.55
Po letu in pol pogajanj sta Nemčija in Združene države Amerike v Berlinu podpisali formalno že pred nekaj tedni dosežen zgodovinski dogovor o izplačilu 10 milijard nemških mark odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem v nacistični Nemčiji. 900 tisoč še živečih upravičencev naj bi prve odškodnine dobilo že konec leta. Nekdanji t. i. suženjski delavci bodo tako po 55-ih letih končno dobili vsaj delno materialno odškodnino. Polovico bo prispevala nemška vlada, drug pet milijard mark pa 3000 nemških podjetij. Doslej se je v skladu teh podjetij nabralo le tri milijarde mark, zato je nemški kancler Schröder pozval podjetja, naj čim prej nadomestijo razliko.
Kučan še čaka na opravičilo
12. 07. 2000 22.12
Na današnjem sprejemu Drnovškove vladne ekipe, nekdanji premier je sicer manjkal, se je Milan Kučan ministrom v prejšnji vladi zahvalil za dobro sodelovanje in uspešno delo v prid Slovenije. A obenem je predsednik države obudil stare zamere, ki so se spletle okrog še vedno neraziskanega ozadja kraje Podobnikovega audija.
Za pomiritev med Cerkvama
26. 06. 2000 07.45
V evangeličanski cerkvi v Murski Soboti je včeraj potekalo ekumensko, skupno evangeličansko in katoliško bogoslužje v počastitev podpisa skupne izjave o opravičenju po veri lani ob dnevu reformacije v Augsburgu. Božjo službo so vodili senior evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode in mariborski škof Franc Kramberger.
Stalin prvič na ruskem denarju
09. 05. 2000 08.25
Ruska centralna banka je ob 55. obletnici zmage nad nacistično Nemčijo dala v obtok kovance, na katerih je prvič upodobljen Stalin. Za razliko od Lenina namreč Stalin v času svoje vladavine ni bil upodobljen na denarju, temveč le na vojaški medalji, ki so jo podelili milijonom nekdanjih borcev za dosežke med drugo svetovno vojno. Banka je v spomin na Potsdamsko konferenco izdala 500 spominskih koncev v vrednosti 100 rubljev (3,5 ameriškega dolarja) s podobami takratnega sovjetskega vodje Stalina, ameriškega predsednika Henryja Trumana in britanskega premiera Winstona Churchilla, ki so sodelovali na konferenci.
Odprli največji gasilski muzej v Sloveniji
06. 05. 2000 12.03
V občini Vransko, ki je že včeraj pričela z nizom prireditev v počastitev občinskega praznika 14. maja, so danes odprli Gasilski muzej. V njem je na ogled bogata zbirka gasilskega orodja, opreme, uniform in priznanj, posebna zanimivost muzeja pa so ogromne vodne brizgalke na lesenih vozovih, ki izvirajo iz 19. stoletja.
Opravičilo Nemčije za nacistične zločine v Grčiji
04. 04. 2000 17.03
Nemški predsednik Johannes Rau se je drugi dan obiska v Grčiji v kraju Kalavriti na severozahodu Peleponeza opravičil za nacistične zločine v drugi svetovni vojni.
Damiani pozval D'Alemo
15. 02. 2000 07.44
Podžupan Trsta Roberto Damiani je včeraj italijanskega premiera Massima D'Alemo, ki bo Trst obiskal 25. aprila, pozval, naj se med obiskom pokloni tudi ''slovensko govorečim Tržačanom, žrtvam fašističnega totalitarizma''.
Umrl francoski filmski producent Alain Poire
15. 01. 2000 20.15
Francoski producent Alain Poire, ki je ustvaril več kot 250 francoskih filmov, je v noči na soboto v starosti 82. let umrl za rakom, so sporočili Poirejevi svojci.
200. obletnica Puškinovega rojstva
10. 11. 1999 17.37
Ob 200. obletnici rojstva ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina so na helsinški univerzi slavnostno odprli razstavo z naslovom Aleksandru Puškinu ob 200. obletnici. Razstava o delu in življenju velikega ruskega pesnika bo odprta približno tri mesece. V času razstave se bodo lahko finski ljubitelji književnosti spoznali z ustvarjanjem genija ruske poezije.
V spomin na žrtve vojn in na po vojni pobite
01. 11. 1999 20.46
Spomin na armado po vojni ubitih in njihov pokop je civilizacijsko načelo. To je slovenski kulturi še ostalo, ko je ideologija nasilja iz narodove duše in knjižnega jezika pregnala pojem in besedo plemenitosti, je v imenu pobudnika gibanja Združeni ob lipi sprave Stanislava Klepa na žalni slovesnosti ob Lipi sprave na ljubljanskih Žalah povedal Boštjan Turk. V spomin na žrtve povojnega poboja, padle v obeh vojnah in na borce v osamosvojitveni vojni je govoril tudi podpredsednik vlade Marjan Podobnik.
Drašković o poskusu atentata
04. 10. 1999 11.45
Opozicijski voditelj Srbskega gibanja obnove Vuk Drašković je dejal, da je bila včerajšnja nesreča, ki jo je, kot edini, preživel, v njej pa so umrli njegov svak in trije telesni stražarji, očiten poskus atentata nanj. Nesrečo je povzročil nasproti vozeč tovornjak, ki je nenadoma zavil na levo stran vozišča. Prvo vozilo, v katerem je bil Drašković, se je tovornjaku izognilo in zletelo s ceste, vozilo z varnostniki pa se trčenju ni moglo izogniti.
Konec preiskave o nesreči princese Diane
04. 09. 1999 08.03
Sodišče v Parizu je ovrglo obtožbe proti devetim fotografom in motoristu, osumljenim, da so bili vpleteni v avtomobilsko nesrečo, v kateri je umrla princesa Diana in potrdilo, da je nesrečo povzročil voznik Dianinega avtomobila, ki je bil pod vplivom alkohola. Tako je preiskava dve leti po nesreči tudi uradno končana.
Spominski tabor ob obletnici priključitve Prekmurja
14. 08. 1999 17.49
<img src=/resslike/Kucan_smile.jpg alt=''Milan Kučan'' HSPACE=10 VSPACE=5 ALIGN=LEFT>V spomin na 80-letnico priključitve Prekmurja Sloveniji je bil popoldne v Beltincih spominski tabor s kulturnim programom, na katerem je bil slavnostni govornik predsednik državnega zbora Janez Podobnik, udeležence pa je pozdravil tudi predsednik države Milan Kučan.
Splitsko poletje
14. 08. 1999 12.42
Na slavnostnem sklepu festivala Splitsko poletje so v četrtek, 12. avgusta, drami Heinerja Muelerja z naslovom Naloga (Spomin na revolucijo) v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) iz Ljubljane kot najboljši predstavi dramskega dela festivala podelili nagrado judita. Člani strokovne ocenjevalne žirije so dramo Naloga v režiji Eduarda Milerja ocenili kot iz vseh zornih kotov vrhunski gledališki dogodek, so sporočili iz SMG.
Portret Buena Vista Social Club odpira vrata Jazz Festa na Dunaju
15. 06. 1999 18.55
Premiera filmskega portreta Buena Vista Social Club bo v četrtek, 17. junija v dunajskem kinu Gartenbau naznanila začetek tradicionalnega festivala džeza Jazz Fest Wien 99.
Solana je Miloševića označil za ''zločinskega vodjo''
12. 04. 1999 15.07
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića označil za ''zločinskega političnega vodjo''. Milošević je v desetih bolečih letih popeljal ''svojo državo v vojno, v osamitev in splošni gospodarski propad'', je Solana zapisal v prispevku, ki ga je danes objavil francoski časnik Liberation.
Tradicionalen križev pot v Rimu
03. 04. 1999 09.56
Papež Janez Pavel II. je na Veliki petek s tradicionalnim križevim potom v Rimu počastil spomin na Kristusovo trpljenje. Svetega očeta so na obredni poti, ki pomeni enega od vrhuncev Velike noči pospremili tisoči romarjev iz vsega sveta. Pot je potekala od Kolizeja do razvalin antičnega Venerinega svetišča. Papež je potjo, dolgo poldrugo uro, križ nosil sam le na začetku in ob koncu poti. Vmes so mu pomagali mladi verniki iz različnih držav sveta. Papež Janez Pavel II. bo imel danes v baziliki Sv. Petra tradicionalno velikonočno bedenje. Najprej bodo v preddverju bazilike prižgali velikonočni ogenj. Nato bo papež slovesno vstopil v baziliko, ki je sprva v temi, kasneje pa jo osvetlijo s tisoči velikonočnimi svečami. K običaju sodi tudi to, da papež krsti mlade in odrasle. Opolnoči se bo v Rimu ob naznanitvi Kristusovega vstajenja oglasilo vseh tisoč cerkvenih zvonov, ki so od Velikega četrtka molčali. V nedeljo se bo velikonočno slavje končalo z velikonočno papeževo poslanico, ki naj bi se je po pričakovanjih udeležilo sto tisoč vernikov.
Tisoči kosovskih Albancev obeležili spomin na vodjo OVK
06. 03. 1999 16.46
Okoli 5000 kosovskih Albancev, med katerimi je bilo več kot 400 pripadnikov Osvobodilne vojske Kosova (OVK), se je danes v Prekazu blizu Drenice v osrednjem delu Kosova poklonilo spominu enega izmed vodij OVK Adema Jasharija. Jasharija so pred letom dni v svoji prvi ofenzivi v pokrajini ubile srbske sile.
Predstava Paracelsus in Frankenstein
22. 02. 1999 17.20
V dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu bo jutri, 23. februarja, ob 20. uri premiera predstave Paracelsus in Frankestein v režiji Barbare Novakovič Kolenc. Poleg avtorice zasnove in režiserke bodo nastopile še Petra Govc, Sanja Neškovič Peršin in Mateja Rebolj. Dramaturg predstave, ki je nastala v soprodukciji Museuma in Cankarjevega doma, je Tomaž Toporišič, kostumograf Alan Hranitelj, glasbo je izbral Blaž Peršin. Druga premiera bo v sredo, 24. februarja, ponovitve pa še 26. in 27. februarja ter 1. marca, vse na istem prizorišču.
Stalna razstava Ite Rine v Škrateljnovi hiši v Divači
05. 11. 1998 16.36
Občina Divača in Slovenska kinoteka sta pripravili stalno razstavo o filmski igralki Iti Rini. Razstava v Škrateljnovi hiši v Divači je prva stalna postavitev, posvečena kakšnemu filmskemu ustvarjalcu na Slovenskem in obenem prva stalna razstava Slovenske kinoteke.
Ledeniki - nova turistična atrakcija
01. 04. 1998 09.20
V pokrajini Newfoundland na severovzvhodu Kanade se razvija nova turistična ponudba - ogled ledenih gora. Kot piše tamkajšnji časnik St. John's Tepegraph, se zdi, da po uspehu filma Titanik, posnetem po resnični zgodbi, ledeniki in ledene gore vse bolj navdušujejo ljudi. Po premieri filma, ki pripoveduje o potopu ladje po trčenju ob ledeno goro leta 1912, so se začeli ljudje množično zanimati za ledene gmote. Nekatere družbe organizirajo posebna križarjenja ter večdnevne plovbe s kajakom med ledeniki, na koncu pa izletnikom v spomin podarijo kos ledu. Strokovnjak za ledenike na pomorskem inštitutu v Saint John'su Brian Hill je ocenil: "Ne poznam nobenega drugega kraja na svetu, kjer lahko med vožnjo v službo iz avtomobila občudujete na vodi plavajoče 10.000 le stare ledene gmote, ki se nahajajo med Grenlandijo in vzhodno kanadsko obalo.