leonarda
Oskrunil dela Salvadorja Dalija
24. 09. 1999 18.59
Neki nepridiprav je med razstavo v Carigradu poškodoval dve sliki slavnega španskega umetnika Salvadorja Dalija. 21-letnik, ki si je razstavo ogledoval skupaj s prijateljem, je s pestjo udaril po zaščitnem steklu in s svojo krvjo oskrunil Dalijeva potreta Leonarda da Vincija in Michelangela. Dvojica je ob prihodu v Atatuerkov kulturni center v Carigradu začela kričati: ''Zakaj tukaj nihče ne nosi naglavnih rut'' in ''Zakaj so na ogled slike golih žensk?'' Svoj nekulturni pohod sta končala v priporu.
Da Vinci v Narodnem muzeju Slovenije
24. 09. 1999 15.18
V Narodnem muzeju Slovenije tečejo priprave na razstavo znanstvenika, izumitelja, umetnika, enega največjih vizionarjev v zgodovini človeštva in najslavnejšega univerzalnega človeka renesanse, Leonarda da Vincija (1452-1519). Okrog 250 eksponatov z različnih področij njegovega ustvarjanja bo v Ljubljani na ogled predvidoma od 3. novembra do 5. marca prihodnje leto. Razstava je obšla že vse celine, je izrazito poučna in ponuja celovitejši vpogled v obdobje renesanse, Leonardovo življenje in delovanje ter njegov raznovrsten opus. Del tega bogastva uma bo v Narodnem muzeju Slovenije mogoče zaznati ob spremljanju osmih multimedijskih programov.
Pošta Slovenije izdala znamko o Slomškovi beatifikaciji
16. 09. 1999 14.58
V Škofijskem ordinariatu v Mariboru je bila danes priložnostna slovesnost, na kateri je generalni direktor Pošte Slovenije Alfonz Podgorelec predstavili novo priložnostno znamko o beatifikaciji Antona Martina Slomška, ki je po dolgotrajnih prizadevanjih dosegel, da so leta 1859 sedež lavantinske škofije preselili iz Šent Andraža na Koroškem v Maribor. Po Podgorelčevih besedah je razglasitev Slomška za svetnika pomemben dogodek za Slovenijo in ves krščanski svet, zato je pomembnost tega dogodka z izdajo priložnostne znamke zaznamovala tudi Pošta Slovenije.
Odkrita skrivnost nasmeha Mona Lize
02. 09. 1999 11.34
Skrivnost nasmeha znamenite Mone Lize je v njenem obsesivnem šklepetanju z zobmi, trdi nek italijanski zdravnik. Filippo Surano je namreč prepričan, da je plemkinja z znamenitega potrteta Leonarda da Vincija trpela za bruksizmom, podzavestne navade, da bolnik med spanjem in pod napetostjo šklepeta z zobmi. Napor pri poziranju za portret bi vsekakor lahko povzročil podzavestno šklepetanje z zobmi, trdi Surano, ki je izsledke svoje analize poslal da Vincijevemu muzeju v Firencah.
Prvič muzikal v milanski Scali
19. 07. 1999 17.49
V milanski Scali so napočili novi časi. Prvič v zgodovini znamenite operne hiše naj bi v naslednji sezoni uprizorili tudi muzikal, je napovedal umetniški vodja Scale, Paolo Arca.
Milanska Scala v slogu 20. stoletja
16. 07. 1999 18.21
Novo sezono v milanski operni hiši La Scala bo letos zaznamovalo 20. stoletje. Sezono bo sicer otvorila Beethovnova opera o ljubezni in svobodi Fidelio iz 19. stoletja, sledilo pa bo kar 10 oper, ki so nastale v zadnjem stoletju.
Poslednja večerja spet na ogled
27. 05. 1999 17.47
Poslednja večerja, umetnina velikega italijanskega slikarja Leonarda da Vincija, je po 20 letih luščenja in poliranja kljub številnim polemikam spet odkrita za oči javnosti.
Zadnja večerja znova dostopna javnosti
18. 05. 1999 15.54
Zadnja večerja Leonarda da Vincija bo od 28. maja znova dostopna za javnost.Italijanski radio je poročal, da je obsežno restavratorsko delo te mojstrovine končano. Slika s konca 15. stoletja v velikosti 4,20 krat 9,10 metra velja za glavno delo tega renesančnega umetnika (1452-1519), pa tudi za eno najbolj slavnih umetnin na svetu. Pred restavracijo je bila slika komaj še vidna. Restavratorska dela so trajala več kot 20 let in so po italijanskih podatkih stala približno 14 milijonov mark.
Da Vincijeva Zadnja večerja ponovno na ogled
28. 04. 1999 11.54
Ena najznamenitejših poslikav na svetu, Zadnja večerja Leonarda da Vincija, na stenah samostana v Milanu bo po 22 letih restavriranja od danes ponovno na ogled javnosti. Milanski vojvoda Ludovic Sforza je okoli leta 1495 naročil naslikati zadnjo Kristusovo večerjo z 12 apostoli na stene obednice samostana Svete Marije. Delo je bilo končano v treh letih. Da Vinci ni uporabil tehnike freske, temveč je slikal s tempero in oljem, in sicer na dve plasti ometa iz mavca. Vendar pa mavec, lepilo in olje, ki jih je uporabil umetnik, v nasprotju s fresko, ki zidu pusti dihati, zadržujejo vlago v notranjosti zidu. Dodatna vlaga je v obednico prihajala tudi iz kuhinje. Giuseppe Basile iz italijanskega Inštituta za restavracijo je pojasnil, da je poslikava praktično začela propadati, še preden je bila končana. Leta 1799 so samostan spremenili v vojašnico, od leta 1897 pa do druge svetovne vojne je bil v poslopju muzej. V zavezniškem bombardiranju avgusta leta 1943 je bil muzej uničen, Zadnji večerji pa je bilo čudežno prizanešeno. Vsa štiri stoletja je bila poslikava vsakih 30 do 40 let deležna številnih obnovitev. Zadnje restavriranje se je začelo leta 1977.
Maline - Že triindvajsetič nominiran Sylvester Stallone
09. 02. 1999 14.58
Sylvester Stallone je letos že triindvajsetič nominiran za malino, nagrado, ki jo najslabšim igralcem, igralkam in režiserjem preteklega leta podeljujejo v času oskarjev. Stallone je za malino (''Razzie'') izbran v kategoriji najslabša stranska vloga, in sicer za film Film Alana Smitheeja. Ta film je tudi drugače veliki zmagovalec že devetnajstih malin, saj je prejel kar devet nominacij, med drugimi v kategoriji najslabši film, najslabši režiser, Joe Esztrhas pa naj bi zakuhal najslabši scenrij. Zanimivo je, da se je režiser Filma Alana Smitheeja, Arthur Hiller, odpovedal očetovstvu filma in svoje ime umaknil iz začetka filma.
Slavna risba Leonarda da Vincija bo na ogled v Benetkah
11. 01. 1999 10.05
Slavno risbo moškega Leonarda da Vincija, ki jo je Italija izbrala za motiv na novi evropski skupni valut evro, bodo konec aprila izjemoma postavili na ogled v Benetkah, so sporočili z beneške Akademije, ki risbo hrani. Zadnja razstava omenjene risbe, na kateri je upodobljen moški, ki ima roke in noge v krogu, sega v leto 1982. Risbo so restavrirali leta 1992, ogledati pa si jo bo mogoče od konca aprila pa do konca julija letos.
V Parizu Zgodba z zahodne strani po izvirni izvedbi
09. 12. 1998 16.17
V pariški Palači športov bo decembra na ogled eden najuspešnejših ameriških muziklov Zgodba z zahodne strani (West Side Story).
Razstava slik Leonarda da Vincija v Torinu
04. 12. 1998 14.33
V Kraljevi knjižnici v italijanskem Torinu bo do 31. januarja razstavljenih 12 dragocenih risb slikarja Leonarda da Vincija, med njimi tudi umetnikov avtoportret, ki si jih javnost ni mogla ogledati več kot dvajset let. Omembe vreden je predvsem avtorjev avtoportret, ki ga je naslikal med letoma 1515 in 1516. Na eni izmed risb so tudi beležke v zvezi z umetnikovo teorijo o možnosti človeka, da zgradi ''stroj za letenje''. Poleg risb italijanskega slikarja bodo do konca januarja v torinski knjižnici na ogled tudi redki rokopisi in slike, ki so v lasti knjižnice.
14. festival gejevskega in lezbičnega filma v Ljubljani
23. 11. 1998 11.46
V Ljubljani bo v začetku decembra potekal 14. festival gejevskega in lezbičnega filma, na katerem bodo predstavili splet avantgardnih umetniških in komercialnih filmov. Festival - eden najstarejših tovrstnih v Evropi - se bo v organizaciji Slovenske gejevske in lezbične organizacije Roza klub začel 29. novembra, sklenil pa 6. decembra.
Da Vincijeva Dama v hermelinu iz Krakova odpotovala v Rim
09. 10. 1998 16.46
Najdragocenejša poljska slika, Dama v hermelinu Leonarda da Vincija, je iz Krakova odpotovala v Italijo, kjer bo do januarja potovala po razstavah v Rimu, Milanu in Firencah. Za sto milijonov dolarjev zavarovano da Vincijevo Damo je krakovski muzej posodil v zameno za mojstrovini italijanske renesanse. Olje na lesu, ki ga je da Vinci naslikal okrog leta 1483, je v 19. stoletju kupila družina Czartoryski in je po drugi svetovni vojni prešlo pod okrilje države. Umetnina je le dvakrat odšla iz Poljske, leta 1991 na washingtonsko razstavo Okrog 1492 v počastitev 500. obletnice Kolumbovega odkritja Amerike in pred petimi leti na švedsko razstavo Leonardovi mostovi (I ponti di Leonardo).
Woodyja bo moral Leonardo šele prepričati
16. 07. 1998 09.03
Ameriški režiser Woody Allen namerava v svojem novem filmu Celebrity ''izkoristiti'' trenutno najpopularnejšega mladega igralca Leonarda DiCapria. Woody trdi, da DiCaprijeva popularnost z njegovo izbiro nima nobene zveze, saj je Leonarda izbral, še preden je zaslovel v filmu Titanik. Medtem ko so producenti prepričani, da bi Leonardova vloga lahko razširla običajni krog Woodyjevega občinstva, Woody meni: ''Verjel bom, ko bom videl.''
Čokoladni Titanik za majhne bolnike
13. 04. 1998 09.45
V mestu Romans na jugu Francije je proizvajalec čokolade na željo neke deklice, oboževalke Leonarda Di Capria, zvezde Cameronove uspešnice Titanik, izdelal čokoladno repliko ladje. Didier Gibausset je s pomočnikom naredil kalup iz kartona in plastike, v katerega je vlil črno in belo čokolado. Čokoladni Titanik je dolg 1,20 metra in težak osem in pol kilogramov. Reševalni čolnički so narejeni iz črne čokolade, prav tako ograje in dimniki, vrvi pa iz skladkorja. Pred veliko razpoko na desni strani trupa ladje je kuhar postavil ledenik iz sladkorja. Čokoladni Titanik bo domiselni Francoz poklonil mladim bolnikom otroškega oddelka v lokalni bolnišnici.
Michael Delloye novi predsednik uprave CME
27. 03. 1998 17.05
Novi predsednik uprave družbe CME, ki ima v delni lasti tudi Pro Plus oziroma POPtv, je postal Michael Delloye, so danes sporočili s Pro Plusa. 41-letni Delloye velja za enega najuspešnejših menedžerjev na področju evropskih komercialnih televizij in je bil med drugim tudi na čelu družbe CLT Multimedia, ki je večinska lastnica vseh programov RTL. Delloye bo zamenjal dosedanjega predsednika uprave Leonarda M. Fertiga. Pod njegovim vodstvom naj bi CME (Central European Media Enterprises), ki je vodilna komercialna televizijska družba v Srednji in Vzhodni Evropi, dosegla še hitrejši razvoj televizijskih projektov v sedmih državah, kjer dosega sto milijonov gledalcev, še sporoča Pro Plus.
Mona Lisa bo dobila svojo dvorano
27. 03. 1998 09.41
Slavni portret italijanskega slikarja Leonarda da Vincija Mona Lisa, dokončan leta 1506, bo v pariškem Louvru dobil svojo dvorano.
Film Titanik si je ogledala že 50-krat
16. 03. 1998 08.45
12-letna Gloria iz nekega mesteca v osrednji Italiji gre v kino vsak dan, in sicer ob isti uri v isti kinematograf, kjer si ogleda vselej isti film - Titanik. Doslej je Gloria film videla že 50-krat, vendar se ga ni še naveličala. Svojima hišnima ljubljenčkoma je nadela imeni glavnih igralcev, Jack in Rose. Lastnik kina Giancarlo Malferrari je dejal, da dekletce prihaja vsak dan na predstavo ob 21. uri, ob vikendih pa si dnevno ogleda po dve predstavi. Malferrari je dejal, da so bili uslužbenci sprva začudeni ob nenavadnem početju Glorie, pozneje pa so ji pogosto celo prihranili njen priljubljeni sedež. Gloria je novinarjem dejala, da ni oboževalka Leonarda Di Capria, temveč obožuje lik, ki ga Di Caprio v filmu igra - to je Jack Dawson, siromašni umetnik, ki si je karto za vožnjo s Titanikom priigral pri kartanju.