leta

Leto sprememb za ustavno sodišče

05. 05. 1998 14.57

Predsednik ustavnega sodišča Lovro Šturm je danes predsednika države Milana Kučana obvestil, da se petim ustavnim sodnikom konec oktobra izteče mandat, je STA izvedela na ustavnem sodišču. Predsednik ustavnega sodišča namreč predsednika republike o izteku mandata sodnika ustavnega sodišča obvesti najpozneje šest mesecev pred iztekom mandata. Za ustavno sodišče je to leto leto sprememb, saj se bo zamenjalo kar sedem od devetih ustavnih sodnikov - doslej sta se zamenjala že dva, do konca leta pa se jih bo še pet. V začetku leta je funkcijo ustavne sodnice zasedla dr. Miroslava Geč-Korošec, ki je zamenjala ustavnega sodnika dr. Janeza Šinkovca, izvoljenega še po določbah stare ustave za mandatno dobo osmih let. Prvega aprila je funkcijo ustavne sodnice nastopila tudi Dragica Wedam-Lukić, ki je zamenjala ustavnega sodnika Janeza Snoja, ki je zahteval predčasno razrešitev zaradi upokojitve.

Klima o moralni odgovornosti ob dnevu spomina na žrtve nacionalsocializma

05. 05. 1998 14.53

Ob spominskem dnevu proti nasilju in rasizmu, v čast žrtev nacionalsocializma, ki ga v Avstriji danes praznujejo prvič, je avstrijski kancler Viktor Klima na seji vlade poudaril "moralno odgovornost vseh ljudi" v Avstriji, da ohranijo spomin na čase nacionalsocializma. Po kanclerjevih besedah bi moral biti 5. maj "dan kolektivnega spomina na barbarstvo in dan kolektivnega opomina, da ne smemo nikdar več zapustiti temeljev demokracije, svobode in pravice". Na današnji dan leta 1945 je bilo osvobojeno koncentracijsko taborišče Mauthausen. Odločitev o obeležitvi tega zgodovinskega dogodka je novembra lani soglasno sprejel avstrijski parlament. Ob prazniku bosta imela danes oba domova parlamenta skupno slavnostno zasedanje.

Velika Britanija bo zaradi kosovske krize poslala svoje vojake v Makedonijo

04. 05. 1998 18.12

Britansko obrambno ministrstvo je danes naznanilo, da bo letos poslalo britanske enote v Makedonijo na mejo s Kosovom. Več sto britanskih vojakov naj bi v okviru večnacionalnih sil, v katerih sodelujejo tudi ZDA, ustvarilo "zaščitni zid" na jugu Kosova, katerega naloga bo preprečiti morebitno širitev spopadov iz ZRJ v Makedonijo.

Kljub slabemu vremenu nekaj dvobojev že pod streho

04. 05. 1998 17.19

V teniškem centru Ten ten v Domžalah se je v oblačnem vremenu začel glavni del 9. ATP challenger turnirja Renault open z nagradnim skladom 125.000 in plačanim prenočiščem.

Hrvoje Šarinić potrdil odhod s položaja vodje kabineta hrvaškega predsednika

04. 05. 1998 15.59

Vodja urada hrvaškega predsednika Hrvoje Šarinić je za zagrebški Jutranji list potrdil, da je ponudil odstop z omenjenega položaja.

Oživljanje ruske industrije slaščic

04. 05. 1998 09.38

Ruska slaščičarska industrija je podobno kot ostale gospodarske panoge v tej državi v začetku devetdesetih let vidno propadala, lani pa je zabeležila prve znake obnove.

Sampras slavil v Duluthu

04. 05. 1998 09.03

Zmagovalec teniškega turnirja v Duluthu v ZDA - nagradni sklad je bil 315.000 ameriških dolarjev - je prvi nosilec in igralec sveta domačin Pete Sampras. Po ogorčenem dvoboju je v finalu s 6:7 (2:7) 6:3 7:6 (7:4) premagal Avstralca Jasona Stoltenberga, sicer drugega nosilca. V konkurenci parov sta slavila Južnoafričana Ellis Ferreira in Brent Haygarth. V finalu sta s 6:3 0:6 6:2 premagala prva nosilca, domačina Alexa OBriena in Richeyja Reneberga. "Tukaj očitno zmagam vsake tri leta. Bil je naporen teden, poleg tega pa je bila tokrat prava vojna v finalu. Tekma je bila solidna, pravzaprav mi ni poklonil niti ene same žoge, tako da bi zlahka lahko zmagal tudi Jason," je po zmagi povedal Sampras.

V Louvru ukradli sliko francoskega slikarja Corota

04. 05. 1998 08.47

V pariškem Louvru so včeraj popoldne ukradli sliko francoskega slikarja Camilla Corota (1796-1875). Vodstvo muzeja je sporočilo, da so Louvre nemudoma zaprli in preiskali vse obiskovalce, vendar brez uspeha.

Brezposelnost na Madžarskem upada

03. 05. 1998 10.23

Po podatkih madžarskega ministrstva za delo se je brezposelnost v državi v aprilu v primerjavi z marcem zmanjšala z 10,3 odstotka na 9,8 odstotka. Ministrstvo je za izračun uporabilo podatke o prijavljenih brezposelnih. Zadnjič je bila brezposelnost na Madžarskem manj kot 10-odstotna maja 1992. Državni statistični urad je na osnovi vzorca, ki ga je možno primerjati z mednarodnimi izračuni, tudi ugotovil, da je bilo marca zaposlenih 3,672,500 ljudi, kar je za 60.000 več kot v začetku leta. Po podatkih urada je bila marca brezposelnost 7,9 odstotna, kar je bolje od 10,8 odstotnega povprečja v EU.

Rusija pričakuje hitrejšo gospodarsko rast

03. 05. 1998 10.22

Rusko ministrstvo za finance pričakuje, da se bo gospodarska rast v naslednjih treh letih pospešila, saj bo vlada zmanjšala javno porabo in zadolževanje. Proračunski osnutek za naslednja tri leta predvideva, da se bo bruto domači proizvod povečal za poldrug odstotek do leta 1999, na 4,5 odstotka leta 2000 in na 5 odstotkov leta 2001. Letos Rusija pričakuje enoodstotno gospodarsko rast, je dejal prvi namestnik finančnega ministra Vladimir Petrov. Za naslednja tri leta napovedujejo letno inflacijo med 4,5 in petimi odstotki, do leta 2001 pa naj bi Rusija zmanjšala tudi zadolževanje.

V Švici našli rokopis o grozodejstvih Drakule

03. 05. 1998 10.21

V Švici so odkrili rokopis iz 15. stoletja, v katerem so podrobno opisana grozodejstva romunskega kneza Vlada Tepesa, ki je podlaga mita o vampirskem grofu Drakuli. Ime Drakula je Vlad Tepes podedoval po očetu, izvira pa iz romunskega izraza Dracul, ki pomeni demon. Besedilo na sedmih straneh pomeni enega najstarejših pričevanj o življenju kneza, ki je dejansko živel od leta 1430 do 1476. Rokopis so našli v samostanu Svetega Galla na severovzhodu Švice. Knez Tepes je v času svoje vladavine med letoma 1456 in 1462 mučil in pobil več tisoč ljudi. V rokopisu je med drugim zapisano, da je dal zapreti 300 ciganov, tri od njih naročil speči, ostalim pa ukazal, da jih morajo pojesti. Mit o transilvanskem grofu Drakuli se je v novejši literaturi prvič pojavil v romanu Brama Stokerja konec 19. stoletja.

Izvoz ameriških vin porasel za 30 odstotkov

03. 05. 1998 10.21

Ameriški izvoz vin se je lani po podatkih Inštituta za vino v San Franciscu povečal za 30 odstotkov na 425 milijonov dolarjev in to predvsem zaradi agresivne marketinške strategije proizvajalcev. Po količini se je izvoz v primerjavi z letom poprej povečal za 26 odstotkov na 227 milijonov litrov; okrog 90 odstotkov celotne količine vin je bilo kalifornijskega porekla. Največje tržišče za ameriška vina je še vedno Velika Britanija, ki je lani kupila kar četrtino celotnega ameriškega izvoza vin v vrednosti 108 milijonov dolarjev, kar je za tretjino več kot leta 1996. Izvoz v Kanado se je lani povečal za 9 odstotkov, na Japonsko pa za 26 odstotkov.

Drzni tat izpraznil avto notranjega ministra

03. 05. 1998 10.19

Ropar tega najbrž niti ni vedel, a uspelo mu je vdreti v službeni avtomobil češkega notranjega ministra Cyrila Svobode. Rezultat njegovega "podviga" so bili manjkajoči radio, naprava za predvajanje kompaktnih plošč, rezervna guma in rahlo zmedeni minister. "Doživljam samo to, kar doživljajo mnogi drugi," je dejal šef policistov Svoboda po nočnem ropu. Njegov avtomobil, parkiran v središču Prage, je bil zaklenjen, radio pa pokrit. Zagata Svobode pa vseeno ni bila tolikšna, kot je bila tista, v kateri se je leta 1993 znašel njegov predhodnik Jan Ruml, ki so mu tatovi pred nosom odpeljali kar cel avto.

Lani upadlo zadolževanje v tujini

03. 05. 1998 07.45

Lani je bilo v tujini sklenjenih za 1350 milijonov ameriških dolarjev novih kreditnih poslov, kar je za 16,3 odstotka manj kot v letu 1996. Kot navaja letno poročilo Banke Slovenije, se je tako prvič po letu 1991 obseg kreditnih poslov zmanjšal glede na preteklo leto.

Hašek in Grosek izločila Philadelphio; Montreal zelo blizu prvega uspeha po petih letih

02. 05. 1998 12.10

V Philadelphiji so v peti tekmi prvega kroga končnice severnoameriške hokejske lige NHL domači letalci trdo pristali. S porazom proti Buffalu po podaljšku so lanski finalisti letošnji nastop namreč končali že v prvem krogu končnice. Buffalo, ki si je v letošnji sezoni veliko točk priboril predvsem po zaslugi izrednega vratarja Dominika Haška, je v končnici prikazal doslej skrite vrline. Predvsem to velja za učinkovito igro z igralcem več, saj so od 32 priložnosti, ko so imeli na tekmah v končnici na ledu igralca več, zadeli devetkrat. Na zadnji tekmi v Philadelphiji so vse tri gole za zmago s 3:2 dosegli ob "power-playu". Junak srečanja je bil Michal Grosek, ki je z golom v šesti minuti podaljška Buffalu šele tretjič v zadnjih 14 poskusih omogočil napredovanje v naslednji krog končnice, pa tudi Hašek je bil s 35 obrambami spet na svojem mestu. V Washingtonu je Boston s prepričljivo zmago 4:0 - tri gole so gosje dosegli v drugi tretjini - znižal skupni izid v boju z Washingtonom na 2:3. Vratar Bostona Byron Dafoe je imel 26 obramb ter prvič v karieri na tekmi končnice ohranil nedotaknjeno mrežo, zadetke pa so dosegli Jason Alison, Sergej Samsonov, Rob DiMayo in Ray Bourque. Pingvini iz Pittsburgha so po sinočnjem porazu v domači dvorani zelo blizu izpadu iz tekmovanja. Montrealski Canadiens so jih premagali s 5:2 in v skupnem seštevku vodijo s 3:2. Mark Recchi je dosegel dva gola v zadnji tretjini, Patrice Briseboise in Shaynne Corson pa sta zadela v razmaku minute in pol v drugi tretjini. Edina svetla točka poraza pingvinov je tradicija; ko so namreč zadnjič, leta 1991, izgubljali dvoboj prvega kroga končnice z 2:3, so nazadnje ne le zmagali v prvem krogu, ampak tudi osvojili Stanleyev pokal. Prav nasprotno - prekinitev tradicije - pa si želijo v kanadskem moštvu, ki se mu v zadnjih petih sezonah, ko se je uvrstilo v končnico, nikoli ni uspelo uvrstiti v drugi krog tekmovanja.

V Džakarti in Medanu prišlo do nasilja med študenti in policijo

02. 05. 1998 12.08

V središču indonezijske prestolnice Džakarte in v mestu Medan na otoku Sumatra je danes prišlo do spopadov med policijo in študenti, ki na demonstracijah zahtevajo politične reforme. V Džakarti je policija, ki je uporabila tudi solzivec, nasilno razgnala več sto demonstrantov. Ranjeni so bili najmanj trije študenti. V Medanu pa so študentje zažgali policijsko terensko vozilo in se nato razbežali. Ker je bil Medan prizorišče nasilnih spopadov med policijo in demonstranti že ves teden, so oblasti zaprle glavno univerzo v mestu. Po Indoneziji se danes demonstracij udeležuje več tisoč študentov. Študentje, ki zahtevajo politične in gospodarske reforme demonstrirajo vsak dan že od konca februarja. Povod za današnje proteste je sinočnja izjava indonezijskega predsednika Suharta, ki je dejal, da do konca njegovega mandata, do leta 2003, v državi ne bo političnih reform.

Predlagana sprememba zakona o popravi krivic

02. 05. 1998 10.24

Poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) Leon Gostiša je v zakonodajno proceduro vložil predlog za spremembo zakona o popravi krivic, s katero bi upravičencem podaljšali rok za vložitev zahtev na podlagi zakona, ki ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem po vojni pobitih oseb, še za šest mesecev. Država z omenjenim zakonom, ki je začel veljati 9. novembra 1996, na ta način poravnava moralni in materialni dolg osebam, ki so bile v času od 15. maja 1945 do 2. julija 1990 obsojene zaradi ideoloških in političnih razlogov. Zakon je določil 18-mesečni rok za vložitev zahtev upravičencev na pristojno vladno komisijo, ker pa se bo ta rok kmalu iztekel, poslanec SLS predlaga njegov podaljšanje še za šest mesecev. Vladna komisija je bila namreč imenovana 12. septembra lani, doslej pa je obravnavala 301 zahtevo, od katerih je bilo 203 rešenih, 23 zavrnjenih, 73 pa zaradi pomanjkanja dokumentacije odloženih. Podatek, da je samo od začetka letošnjega leta komisija prejela 620 zahtev kaže na dosedanjo slabo obveščenost ljudi. Po mnenju poslanca Gostiše bi bilo smiselno podaljšati rok za vložitev zahtev, saj bi se na ta način tudi zmanjšalo število nepopolnih vlog in olajšalo delo komisiji, saj obstaja bojazen, da bo kratek rok, ki je upravičencem še na voljo za vlaganje zahtev, povzročil veliko število nepopolnih vlog. Sprejem predlagane rešitve bi imel določene finančne posledice za proračun, višina teh sredstev pa bo odvisna od števila in vsebine pozitivno rešenih vlog.

Italijanske obale so čistejše

02. 05. 1998 10.20

Število italijanskih plaž, primernih za kopanje, je od lanskega leta nekoliko naraslo. Glede na poročilo ministrstva za zdravstvo je 68,5 odstotka italijanske obale čiste (lani 67,1 odstotka). Po ugotovitvi, da je velik del italijanske 7122 kilometrov dolge obale neprimeren za kopanje, je italijanska vlada v minulih letih okrepila boj proti onesnaževanju. Da bi s tem preprečile izpust strupenih snovi v vodo, so oblasti poostrile nadzor nad tovarnami, ki obratujejo v bližini morja. Glede na poročilo je voda najbolj čista na območjih Molise in Abruzzo, najbolj onesnaženo vodo pa imata območji Campania in Lazio.

Astronomi odkrili najbolj oddaljeno osvetje doslej

02. 05. 1998 09.44

Ameriški in britanski astronomi s Keckovega observatorija na otoku Mauna Kea na Havajih so na "robu" vesolja odkrili majhno galaksijo, ki je od Zemlje oddaljena rekordnih 12,3 milijarde svetlobnih let, poroča v današnji številki ameriški tednik Science News. Astronomi so tako presegli rekord, ki so ga marca na istem observatoriju postavili baltimorski raziskovalci z odkritjem 12,2 milijarde svetlobnih let oddaljenega osvetja. Novoodkrita galaksija je nastala, ko je imelo vesolje "pet odstotkov" sedanje starosti oziroma v zelo zgodnjem obdobju po t.i. velikem poku, s katerim je po teoriji sovjetskega matematika A. A. Friedmanna iz leta 1929 nastalo sedanje vesolje. Znanstveniki se od najnovejšega odkritja nadejajo pojasnil o času in načinu nastanka zvezdnih sestavov.

Umrla je Dominique Aury, avtorica Zgodbe o O

02. 05. 1998 09.40

Francoski dnevniki so v današnjih izdajah objavili novico, da je v noči na 27. april umrla Dominique Aury, prevajalka in vplivna francoska urednica ter desetletja "skrivnostna" avtorica erotične uspešnice Zgodba o O. Dominique Aury je umrla v 90. letu starosti v pariškem predmestju. Erotični roman Zgodbo o O je objavila leta 1954 pod psevdonimom Pauline Reage, svoje avtorstvo pa je priznala šele leta 1994 v pogovoru za ameriško revijo New Yorker. Zgodba o O je bila v Franciji in drugod v času objave prepovedana, prevedli pa so jo v 20 državah in prodali v milijonih izvodov. V zgodbi Auryjeva opisuje sadomazohistični odnos mlade ženske, ki se ljubimcu pusti ukleniti, bičati in njemu na ljubo pristane na spolne odnose z drugimi moškimi. Dominique Aury je za New Yorker povedala, da je zgodbo napisala kot "ljubezensko pismo" Jeanu Paulhanu, pisatelju in poznavalcu markiza de Sada, v katerega je bila zaljubljena in se je bala, da ga ne bi izgubila.

Bolgarija načrtuje privatizacijo energetskega sektorja

01. 05. 1998 12.42

Vladni svet za strukturne reforme je konec tedna odobril načrt postopne privatizacije bolgarskega energetskega sektorja. Načrt med drugim predvideva, da naj bi prihodnje leto na domači in mednarodnih borzah začeli prodajati delnice državne družbe za oskrbo z električno energijo NEK. Ta naj bi sicer obdržala nadzor nad približno 45 odstotki bolgarske proizvodnje in distribucije električne energije, med elektrarnami, ki bodo ostale v njeni lasti, pa je tudi nuklearna elektrarna Kozloduj. Država naj bi do leta 2001 nadaljevala s subvencioniranjem cen električne energije, nato bodo vpeljali regionalno cenovno strukturo, po letu 2010 pa naj bi cene električne energije v celoti pokrivale proizvodne stroške, še sporoča agencija Nuc Net.

Prvi maj - mednarodni praznik delavske solidarnosti

01. 05. 1998 09.54

Prvi maj je mednarodni praznik dela v spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci v veliki splošni stavki zahtevali skrčenje delovnika na osem ur, policija pa je njihove demonstracije 1. maja v krvi zadušila. Prvi kongres 2. internacionale (julija 1889) je sklenil, da bodo vsako leto na ta dan množične manifestacije; prvi maj je tako postal dan razrednega boja. Katoliki pa od leta 1955 prvi maj praznujejo kot praznik Jožefa Delavca. Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike, ki se je bojevalo proti nizkim mezdam in slabim delovnim razmeram, je leta 1886 doseglo vrh in zajelo približno 610.000 delavcev. Prejemki delavcev so bili namreč zelo nizki, povprečna mezda je znašala 9 dolarjev na teden. Delovnik (6 dni na teden) je bil dolg 10 ur in pogosto še več, varstvo pred nesrečami pa je bilo majhno. Delavski boj je bil oster, saj so podjetniki združeno nastopali proti sindikalno organiziranim delavcem, jih uvrščali na črne sezname in zahtevali od delavcev prisego, da ne bodo člani nobenega sindikata. Stavke so se večinoma končale s porazom delavcev, ker sta policija in javnost podpirali delodajalce. Med stavko v St. Louisu so pomožni šerifi streljali na stavkajoče in pri tem ubili devet ljudi. V vsej državi so 1. maja izbruhnile stavke in demonstracije z zahtevo po osemurnem delovniku, pri čemer so bili delavci deloma oboroženi. V Milwaukeeju je policija ustrelila šest oseb. Ko je policija v Chicagu četrtega maja razgnala anarhistično zborovanje, ki je protestiralo proti ravnanju s stavkajočimi, je eksplodirala bomba, zaradi česar je umrlo sedem oseb; nato pa je policija začela slepo streljati v množico, pri čemer je smrtno zadela štiri osebe. Na prvem kongresu 2. internacionale leta 1889 so nato sklenili, naj se 1. maj vsako leto praznuje kot praznik delavske solidarnosti.

Iranski verniki bodo odslej lahko romali prek interneta

01. 05. 1998 09.44

Iranski verniki bodo lahko odslej romali kar doma, in sicer s pomočjo strani na internetu, ki jo je vzpostavila uradna iranska tiskovna agencija Irna. Verniki se bodo lahko virtualno napotili v romarski kraj Karbala v Iraku, kjer je bil leta 680 ubit tretji šiitski imam Husein, ali pa obiskali mavzolej Alija Ben Abija Taleba, bratranca preroka Mohameda v Najafu. Teheranske oblasti so v začetku aprila sporočile, da bodo lahko iranski državljani prvič po koncu iraško-iranske vojne leta 1988 romali v svete šiitske kraje v Iraku.

Luka Koper še čaka na odgovor vlade

30. 04. 1998 14.58

Uresničevanje razvojnih projektov koprskega pristanišča, med katerimi je tudi namera do leta 2010 preseči mejo deset milijonov ton letnega pretovora, postaja vse bolj odvisno od pravočasne vzpostavitve dovolj zmogljivih in kakovostnih prometnih povezav Luke Koper z zalednimi tržišči. Najpomembnejša med temi je neposredna železniška povezava Slovenije z Madžarsko, ozko grlo pa bo za blagovne tokove proti vzhodnoevropskim državam v nekaj letih postal tudi sedanji enotirni 34 kilometrov dolg železniški odsek od Kopra do Divače. Luka je bila že pred leti glavni pobudnik izgradnje še drugega tira na tej progi, uprava pristaniške družbe pa je v začetku letošnjega leta prostojnim državnim organom poslala še finančno ponudbo, s katero naj bi pospešili uresničitev enega od sicer že dolgo načrtovanih cestnih ali železniških infrastrukturnih projektov.

Iz avstrijske Koroške 34 zabojnikov na prizadeto območje

30. 04. 1998 14.53

S simbolično izročitvijo ključev zabojnika družini, ki je v potresu ostala brez strehe nad glavo, je koroški deželni glavar Christof Zernatto Koroški vasi in Mali vasi v Bovcu kot pomoč Koroške, Celovca in Beljaka bovškemu županu Robertu Trampužu izročil 34 zabojnikov. Goste je spremljal minister za pravosodje Tomaž Marušič. Po podatkih državnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor Radovana Tavzesa je, kot je poročal Radio Slovenija, v Posočju 300 objektov potrebnih temeljite obnove, za kar naj bi država namenila približno 30 odstotkov nepovratnih sredstev, 30 odstotkov ugodnih posojil, nekaj pa bodo morali prispevati tudi lastniki objektov. Posebne pozornosti bodo deležni demografsko ogroženi predeli. Da se ne bi ponovile napake iz leta 1976, bo država skrbela za nadzor nad porabljenimi sredstvi, pomagala pa bo tudi pri pripravi projektov v tehničnih pisarnah v Bovcu in Kobaridu. Dokončno poročilo o škodi in sredstvih za sanacijo bo pripravljeno do sredine prihodnjega tedna, o interventnem zakonu pa naj bi komisija razpravljala že 11. maja.

EU: Slovensko gospodarstvo razočaralo; nekaj opogumljajočih znakov za možnost bolj dinamične rasti

30. 04. 1998 14.52

Evropska komisija v zadnjem poročilu o gospodarskih razmerah in reformah v srednje- in vzhodnoevropskih državah ugotavlja, da je slovenska gospodarska situacija v letu 1997 razočarala. Bruto domači proizvod je beležil skromno rast, proračunski primanjkljaj se je precej povečal in država ni napredovala na področju manjšanja inflacije in brezposelnosti, ocenjuje komisija. Komisija pri tem ugotavlja, da je bilo vendarle moč zaznati nekatere opogumljajoče znake, ki kažejo na možnost bolj dinamične rasti v prihodnosti. Rast plač je bila precej nižja kot prejšnja leta, neposredna tuja vlaganja končno rastejo in, čeprav počasi, se prestrukturiranje podjetij nadaljuje. Poleg tega so bile sprožene številne pomembne gospodarske in strukturne reforme za pripravo gospodarstva na vključitev v Evropsko unijo. Uspeh te nove strategije bo bistveno odvisen od uspešne in pravočasne izvedbe načrtovanih reform, pravi Evropska komisija.

Davčne prevare naraščajo

30. 04. 1998 10.18

Evropska komisija ugotavlja, da je bilo lani opaziti naraščanje davčnih prevar v Evropski uniji, ki niso bile omejene na osamljene primere, temveč kažejo na omrežja organiziranega kriminala. Leta 1996 so bile zaradi davčnih prevar članice petnajsterice prikrajšane za 4,8 milijarde ekujev prilivov, od tega 3,3 milijarde pri tobaku in 1,5 milijarde pri alkoholu. Evropska komisija, ki izraža zaskrbljenost nad obsegom neodkritih primerov davčnih prevar, je zato predlagala paket ukrepov, med temi uvedbo računalniškega nadzornega sistema. Danes mora biti pošiljka blaga, ki kroži med državami unije, opremljena z ustrezno dokumentacijo, vendar pa nacionalne oblasti od zadevnih držav ne dobijo vnaprejšnje informacije o določeni pošiljki na svojem ozemlju. Komisija zato meni, da bi z ustreznim računalniškim sistemom lahko odpravili to slabost in zmanjšali tveganje pojavov finančnih utaj.

Kitajska ZDA pozvala k ukinitvi sankcij

30. 04. 1998 10.12

Kitajska je Združene države pozvala, naj ukine vse sankcije, uvedene proti njej po krvavi zadušitvi demokratičnega gibanja leta 1989 v Pekingu. Sankcije so v nasprotju z razvojem odnosov, je danes po pogovorih ameriške državne sekretarke Madeleine Albright z državnim in partijskim voditeljem Jiang Zeminom v Pekingu povedal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Tang Guoqiang. Albrightova se je pred tem sestala s premierom Zhu Rongjijem, s katerim sta načela predvsem gospodarska vprašanja, kot je na primer kriza v Aziji.

Pri Ericssonu izdelali najmanjšo prenosno pisarno na svetu

30. 04. 1998 08.27

Švedska družba Ericsson bo letos v svoji paleti širokopotrošnih izdelkov uvedla kar nekaj novosti, pri čemer sodi med najzanimivejše prenosna pisarna DI 27. Prednost Ericssonove pisarne DI 27 je v tem, da povezuje prenosni telefon in prenosni računalnik z infrardečo svetlobo, zaradi česar ni več težav s prenašanjem in spajanjem kablov, pa tudi baterije računalnika zdržijo dlje. Modem DI 27 je z dimenzijami 23x46x14 milimetrov in s težo manj kot deset gramov trenutno najmanjši in najlažji pripomoček za prenos podatkov v prenosnih telekomunikacijah v svetovnem merilu. V Sloveniji bo modem, ki podatke prenaša s hitrostjo 9600 bitov na sekundo in je kompatibilen z vsemi prenosnimi telefoni Ericsson serij 600 in 700, naprodaj v drugi polovici leta.

Je Kennedyeva jahta vredna le 167.000 dolarjev?

30. 04. 1998 07.37

Luksuzno jahto, ki jo je nekoč uporabljal nekdanji ameriški predsednik John F. Kennedy, so v mestu Tarrytown neznanemu kupcu prodali za samo 167.000 dolarjev. Prodajalci so bili nad prodajo zelo razočarani, saj so si obetali najmanj dvakrat večji zaslužek, poroča agencija Associated Press. Sedemnajst metrov dolga jahta "Marilyn", ki jo je Kennedyev oče kupil leta 1952, ima zelo nenavadno zgodovino. Njen prvi lastnik je bil avtomobilski magnat Edsel Ford. Na njegovo naročilo so jo zgradili leta 1930. Med drugo svetovno vojno so jo prodali ameriški obalni straži. Svojo dolžnost do domovine je častno opravila. Predsednik Kennedy je jahto izkoristil za beg pred številnimi obveznostmi, na njej pa se je v času krize v Svinjskem zalivu sestajal z državnim sekretarjem Deanom Ruskom ter z obrambnim ministrom Robertom McNamaro. V sedemdesetih letih je družina Kennedy jahto poklonila Univerzi na Floridi, kasneje pa so jo prodali dosedanjemu lastniku.