letih
Obletnice šolstva na Primorskem
16. 10. 1999 08.53
Ob 580. obletnici ustanovitve prve javne šole v Izoli in 180. obletnici neprekinjenega delovanja osnovne šole s slovenskim učnim jezikom v Kortah so na podružnični šoli Korte in v Izoli včeraj potekale kulturne prireditve, strokovni posveti in svečana akademija ob obeležitvi obletnice, na kateri je bil slavnostni govornik minister za šolstvo in šport Pavel Zgaga, so sporočili z izolske občine.
Gradenj novih HE na Savi še ne bo
15. 10. 1999 21.02
Hidroelektrarn na spodnji Savi očitno še nekaj časa ne bo. Po številnih odlogih podpisa pogodbe so tako predstavniki države kot slovensko-avstrijski koncesionar priznali, da so pogajanja v slepi ulici. V sinočnji razpravi je izstopal predvsem podpredsednik vlade Marjan Podobnik, ki je ponovil trditve, da je bila priprava projekta v nasprotju z nacionalnimi interesi.
Hrvaško vrhovno sodišče za izročitev Naletilića
15. 10. 1999 20.30
Hrvaško vrhovno sodišče je danes zavrnilo pritožbo bosanskega Hrvata Mladena Naletilića Tute in dovolilo njegovo izročitev haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Adria Airways danes prvič v Prištino
15. 10. 1999 19.04
Nacionalni slovenski letalski prevoznik Adria Airways je danes začel z rednimi vsakodnevnimi poleti na progi Ljubljana - Priština. Sicer ima Adria Airways iz Ljubljane redne linije s 17 evropskimi mesti, med drugim z Amsterdamom, Barcelono, Dublinom, Parizom, Ohridom, Zuerichom, Tel Avivom, Brusljem, Madridom, Sarajevom, Skopjem in Frankfurtom.
Petrol po novem koncern
15. 10. 1999 18.46
Nadzorni svet delniške družbe Petrol je sprejel strateški poslovni načrt Petrola. Po njem naj bi se Petrol preoblikoval v koncern, bistvo njegovega ustvarjalnega delovanja pa bo usmerjeno predvsem v poglabljanje energetskega delovanja in širjenje trgovinske dejavnosti.
Razstava slikarja Živka Marušiča
15. 10. 1999 18.30
Drevi bodo v gradu Podsreda kot zadnjo v letošnji umetniški sezoni odprli razstavo del akademskega slikarja Živka Marušiča. Slikar, ki ga prireditelji iz Kozjanskega parka predstavljajo kot trenutno enega najvidnejših slovenskih umetnikov, bo postavil na ogled petnajst olj velikega formata, ki jih je izbral iz svojih dveh ciklov, nastalih v letih 1996 in 1997. Med njimi sta tudi dva avtoportreta.
Mehiki napovedali novo deževje
15. 10. 1999 13.49
Vremenoslovci napovedujejo Mehiki, ki je se še ni rešila posledic nedavnih poplav, ki so bile najhujše v zadnjih 40 letih, novo poslabšanje vremena. V prihodnjih 24 urah naj bi na Mehiko, predvsem pa na že tako prizadete države Chiapas, Yucatan in Veracruz, padlo 50-70 milimetrov dežjadežja.
Nikkei navzdol za odstotek
15. 10. 1999 10.45
Tečaji delnic na tokijski borzi so se v povprečju znižali. Indeks Nikkei je teden sklenil pri 17.601,57 točke, kar je za 178,69 točke ali odstotek nižje kot v četrtek.
Na svetu 800 milijonov lačnih
15. 10. 1999 09.30
Število lačnih se je v zadnjih sedmih letih zmajšalo za 40 milijonov, na svetu pa je še vedno 800 milijonov lačnih. Gre za podatke, ki so jih danes v okviru svetovnega dneva hrane v Londonu predstavili sodelavci informacijskega urada ZN.
Nobelova nagrada za mir za Zdravnike brez meja
15. 10. 1999 08.30
Dobitnik letošnje Nobelove nagrade za mir je človekoljubna organizacija <A HREF=http://www.msf.org/ target=_blank> Zdravniki brez meja </A>, ki bo nagrado prejela za človeljubno delo na različnih celinah, je danes sporočil norveški odbor za podelitev Nobelovih nagrad.
Gaber zanika obtožbe
14. 10. 1999 21.11
Potem ko je računsko sodišče ministrstvu za šolstvo in šport izdalo negativno mnenje o financiranju visokošolskih zavodov v letu 1996, se je na obtožbe odzval tudi nekdanji šolski minister Slavko Gaber, ki je v izjavi za Radio Slovenija dejal, da na ministrstvu niso nepravilno izplačevali denarja zaposlenim na univerzi, ampak so v resnici prihranili nekaj milijard tolarjev denarja davkoplačevalcev.
Čuk na zasedanju Eurochambers
14. 10. 1999 18.51
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Jožko Čuk je danes v Nikoziji, kjer potekata skupščina in kongres združenja evropskih zbornic Eurochambers, izpostavil nekatera načelna vprašanja o vlogi gospodarskih zbornic v socialnem partnerstvu ter predstavil izkušnje GZS.
Proračunska poraba ne sme rasti hitreje kot BDP
14. 10. 1999 16.15
Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) še ni razpravljal o proračunu za leto 2000. GZS, kot eden od socialnih partnerjev in zastopnik interesov gospodarstva pričakuje, da bo vlada s predlogom proračuna seznanila tudi Ekonomsko socialni svet, ki je poklican, da o proračunu razpravlja še pred odločitvijo državnega zbora. GZS meni, da poraba ne sme naraščati hitreje kot raste BDP. Glede na zahtevano varčevanje in rast proračunske ter javne porabe v zadnjih letih, ki je bila hitrejša od rasti BDP, pa bi morala poraba naraščati še počasneje, menijo v GZS.
Nova združevanja v japonskem bančništvu
14. 10. 1999 16.08
Japonski Sumitomo Bank in Sakura Bank sta danes objavili, da se pogajata o povezovanju, ki bi na svetovni bančni trg prineslo drugo največjo banko na svetu. Novice o združevanju prihajajo le dva meseca potem, ko so tri druge velike japonske banke napovedale združitev in s tem nastanek največje banke na svetu.
Marilyn Crispell za uvod v Mesto žensk
14. 10. 1999 15.21
Sinoči so v Cankarjevem domu z nagovoroma direktorice festivala <B>Darje Zaviršek</B>, ki je letos zamenjala Uršulo Cetinsk in županje mesta Ljubljane <B>Vike Potočnik </B>otvorili jubilejni, peti mednarodni festival <B>Mesto žensk</B>. Kot je v svojem govoru poudarila že direktorica festivala, gre za kulturno manifestacijo, ki širši javnosti predstavlja umetnice in njihovo delo, ki marsikdaj, po krivici, ostaja neopaženo, kljub kakovosti in posebni občutljivosti. V naslednjih sedmih dneh bo Ljubljana prizorišče številnih filmskih, gledaliških, plesnih, glasbenih in likovnih predstavitev z mednarodno udeležbo, med katero gre še posebej opozoriti na sinočnji otvoritveni koncert izvrstne ameriške jazzovske pianistke <B>Marilyn Crispell</B>, beograjsko igralko in v zadnjem času tudi režiserko <B>Sonjo Savić</B>, ki se je mnogi spominjajo kot zvezdo nekdanje jugoslovanske kinematografije ter egipčansko plesalko <B>Surayo Hilal </B>s predstavitvijo enega najstarejših plesov kulture, ki jo imamo redko priložnost videti na naših odrih. Prizorišča dogajanj bodo, kot vsako leto, Cankarjev dom, Kinoteka, Mala galerija, galerija Kapelica, KUD France Prešeren in letos še Ljubljanski grad z audiovizualno instalacijo Kdo se boji čarovnic.
Gusmao se vrača v Vzhodni Timor
14. 10. 1999 12.42
Voditelj gibanja za neodvisnost Vzhodnega Timorja Xanana Gusmao je danes v Canberri napovedal, da se bo prihodnji teden po sedmih letih vrnil v Vzhodni Timor.
Christina Sanchez zaključila kariero
14. 10. 1999 08.35
Vodilna španska matadorka Christina Sanchez je pred kratkim ''ubila zadnjega bika'' in se tako umaknila iz sveta bikoborbe. 27-letna Španka je svojo odločitev o umiku sicer objavila že maja, vendar je še vztrajala, ker se je želela dostojno posloviti od svojih oboževalcev. Svet bikoborbe Sanchezova opisuje kot skrajno seksističnega in meni, da so mnogi v tem svetu težko razumeli, da je lahko bila tako uspešna. Sanchezova se je z bikoborbo začela ukvarjati pri 16 letih in leta 1996 postala prva profesionalna matadorka v Evropi. V Španiji je bila bikoborba sicer za ženske prepovedana do smrti diktatorja Francisca Franca leta 1975.
Zakon o postopnem zapiranju rudnika
14. 10. 1999 08.04
DZ je v prvi obravnavi sprejel vladni zakon o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik, ekološki sanaciji Termoelektrarne Trbovlje TET 2 in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije, za kar naj bi v naslednjih 20 letih namenili 82,7 milijarde tolarjev. Pred tem je v okviru volitev in imenovanj med drugim spremenil sestavo v nekaterih parlamentarnih delovnih telesih ter od 14 kandidatov Sodnega sveta v trajni sodniški mandat izvolil 13 sodnikov in sodnic.
Poročilo Evropske komisije
13. 10. 1999 20.12
Evropska komisija je danes objavila redno letno poročilo o pripravljenosti držav kandidatk za članstvo v EU. Slovenija je v primerjavi z lanskim letom dosegla velik napredek, predvsem se je resno lotila odpravljanja zaostankov pri usklajevanju zakonodaje. Poleg hvale smo bili deležni tudi manjših kritik.
Knavs podaljšal pogodbo z avstrijskim Tirolom
13. 10. 1999 19.25
Slovenski nogometni reprezentant Aleksander Knavs je danes podaljšal pogodbo z avstrijskim prvoligašem Tirolom iz Innsbrucka do leta 2003.
Umrl Wilt Chamberlain
13. 10. 1999 17.45
Wilt Chamberlain, eden najslavnejših ameriških košarkarjev vseh časov, je sinoči v 63. letu starosti umrl na svojem domu v prestižni losangeleški četrti Bel Air. Po prvih podatkih je vzrok smrti naraven, najverjetneje srčni infarkt.
Delnice v New Yorku in Tokiu krepko navzdol
13. 10. 1999 09.33
Trgovanje na newyorški in tokijski borzi je potekalo v znamenju padcev, saj vlagatelji čakajo na izid seje japonske centralne banke. Osrednji japonski borzni indeks Nikkei je tako današnje trgovanje sklenil na 17.754,49 točke, kar je 336,32 točke oz. 1,86 odstotka manj kot včeraj. Na Wall Streetu pa je Dow Jones včeraj izgubil 231,12 točke in obstal na 10.417,06 točke.
Težave pri združevanju Luke in Intereurope
12. 10. 1999 21.24
Proces združevanja Luke Koper in Intereurope je v teh dneh prekinila zahteva po reviziji lastninjenja Luke, ki jo je na pobudo finančnega ministrstva sprožila agencija za revidiranje lastninskega preoblikovanja. Birokratski zaplet grozi, da bo ustavil ali celo onemogočil združitev dveh transportnih velikanov, kar pa lahko koristi samo tuji konkurenci.
Nova preiskava v aferi orožje
12. 10. 1999 21.18
V parlamentu se je sestala komisija, ki preiskuje okoliščine najdbe orožja na mariborskem letališču ter prodaje dela orožja iz skladišča Ložnica. Mariborska afera je, kot kaže, po šestih letih predzaključkom, medtem ko so pri primeru Ložnica šele pri načrtih za zaslišanje prič.
Umrl je vibrafonist Milt Jackson
12. 10. 1999 19.58
Ameriški vibrafonist Milt Jackson, eden najboljših improvizatorjev v jazzu in odličen igralec bluesa, je v soboto v bolnišnici na Manhattanu v starsti 76 let umrl za rakom na jetrih. Jackson se je začel učiti kitaro pri sedmih letih, pri 11 pa je začel igrati klavir. Pri 16 letih je igral že pet instrumentov, med njimi tudi vibrafon, in je nastopal z Clarencem Ringom in skupino Georgea E. Leeja. Po srednji šoli je ustanovil jazzovski kvartet Four Sharps. Ko je Dizzy Gillespie videl nastop kvarteta v nekem baru v Detroitu, je Jacksonu ponudil, naj se pridruži ritmični sekciji njihove skupine v New Yorku. Leta 1952 se je rodil Modern Jazz Quartet in postal ena prvih jazzovskih skupin z občinstvom, ki je presegalo zgolj jazzovske občudovalce. Skupina se je razšla leta 1974 in se začasno spet združila za nekaj turnej v 80-ih in zgodnjih 90-ih letih.
Združevanje na japonskem tržišču
12. 10. 1999 15.22
Vodilni japonski distributer nafte - Nippon Mitsubishi Oil in tretje največje podjetje v sektorju - Cosmo Oil bosta z novembrom združila svoje aktivnosti na področju pridobivanja, rafiniranja in distribucije nafte. Preko posla bosta družbi letno prihranili 138 milijonov evrov v naslednjih treh letih.
Priprave za 9. evropsko prvenstvo
12. 10. 1999 15.12
Izbira Velenja za prireditelja 6. evropskega prvenstva v krosu, ki bo 12. decembra letošnjega leta, ni naključna. V zadnjih dvajsetih letih so Velenjčani v svetu krosa pustili globoke sledi, dva meseca pred letošnjo največjo atletsko prireditvijo v Sloveniji pa se lahko z gotovostjo reče, da je skorajda že vse pripravljeno za začetek evropskega prvenstva.
Nova Microsoftova miška - IntelliMouse Explorer
12. 10. 1999 10.58
Microsoft je sporočil, da je v prodaji IntelliMouse Explorer, ki pomeni najbolj radikalen tehnološki in oblikovalski napredek v 30-letnem življenju miške. S svojo novo tehnologijo optičnega sledenja, dodatnimi gumbi in elegantno obliko je IntelliMouse Explorer začetek novega obdobja te skromne naprave.
Zasedanje združenja evropskih zbornic Eurochambers
11. 10. 1999 14.08
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Jožko Čuk in član vodstva GZS Andrej Friedl se bosta od 12. do 15. oktobra v Nikoziji udeležila zasedanja organov združenja Eurochambers in kongresa tega vplivnega združenja evropskih gospodarskih zbornic s sedežem v Bruslju.
Vrnjena dobra polovica podržavljenega premoženja
11. 10. 1999 12.53
Po zadnjih podatkih urada za denacionalizacijo, zbranih do 30. junija letos, je bilo vrnjeno 55 odstotkov podržavljenih gozdov, 35 odstotkov kmetijskih zemljišč, 36 odstotkov stavbnih zemljišč, 51 odstotkov podjetij, 58 odstotkov stanovanj ter 63 odstotkov poslovnih prostorov. To pomeni, da je bila v skoraj osmih letih, od kar velja zakon o denacionalizaciji, vrnjena približno dobra polovica po vojni podržavljenega premoženja. Kdaj bo to premoženje vrnjeno v celoti oz. kdaj bo denacionalizacija povsem končana, je težko napovedati, saj je za počasnost denacionalizacijskih postopkov več objektivnih, pa tudi subjektivnih razlogov.