letno
Piratski softver v Evropi
27. 10. 2000 00.00
Inšpekcijska služba gospodarskega interesnega združenja proizvajalcev programske opreme BSA (Business Software Alliance) je v prvih devetih mesecih letos pri inšpekcijskih pregledih na internetu po Evropi ugotovila 3728 kršitev ponujanja piratskih kopij programske opreme. Pri tem je družba BSA o tem obvestila 1643 kršiteljev, od katerih jih je nato 1468 ponudbe umaknilo z interneta.
Žirinovski za zakon o poligamiji
26. 10. 2000 00.00
Ruski politik Vladimir Žirinovski si prizadeva za zaustavitev postopnega upadanja števila ruskega prebivalstva, zato je kot namestnik predsednika ruskega parlamenta predlagal sprejem osnutka zakona, ki dovoljuje mnogoženstvo in ženskam, mlajšim od 42 let, prepoveduje potovanje. Spodnji dom ruskega parlamenta, duma, je predlog zavrnila. Žirinovski je še predlagal, da bi moški, ki želijo skleniti zakon z več ženskami, pred sklenitvijo takšnega zakona nujno morali opraviti preizkus plodnosti pri zdravniku. Matere nezakonskih otrok bi v skladu s predlaganim zakonom lahko določile moškega, ki bi moral kot oče plačevati preživnino za otroke, država pa bi ženam zaposlenih v ruski vojski morala plačati letno dve vožnji do kraja, kjer je zaposlen njihov mož. Statistika kaže, da v Rusiji na enega rojenega umreta dva otroka. Ruski predsednik Vladimir Putin je padec natalitete označil kot enega najbolj perečih problemov v Rusiji. V kavkaški republiki Ingušetiji, kjer je večina prebivalcev muslimanov, je predsednik države poligamijo dovolil lani, Moskva pa je to odločitev ostro kritizirala.
Večja zaščita osebja ZN
24. 10. 2000 00.00
V poročilu o zaščiti osebja ZN na območjih spopadov je generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan predlagal povečanje sredstev v ta namen za 30 milijonov dolarjev letno. Po Annanovem mnenju je sedanji sistem zagotavljanja varnosti zastarel za najmanj 20 let, saj svetovna organizacija svoje osebje pošilja v vse bolj nevarna območja odkritih spopadov znotraj držav, pri čemer je od 1. januarja leta 1992 do 18. septembra 2000 umrlo 198 civilnih pripadnikov ZN. Annan je kot nevzdržno označil trenutno stanje, ko za 70.000 članov ZN po 150 krajih sveta na sedežu ZN skrbi le devet profesionalcev.
Združevanje japonskih proizvajalcev jekla
24. 10. 2000 00.00
Največja japonska proizvajalca jekla NKK in Kawasaki Steel naj bi se pogovarjala o združevanju, poroča japonski časnik Yomiuri. Z združitvijo obeh jeklarskih velikanov bi nastalo največje jeklarsko podjetje na svetu z letno proizvodnjo nad 30 milijonov ton letno.
Obnovili bodo Rijksmuseum
24. 10. 2000 00.00
Amsterdamski Rijksmuseum, ki hrani Rembrandtova, Halsova in Vermeerjeva dela, bodo temeljito prenovili. Stavba, ki šteje 115 let, namreč ne zdrži več pritiska številnih obiskovalcev. Trinadstropni muzej vsako leto privabi kar milijon ljubiteljev umetnosti, v prihodnjih nekaj letih pa naj bi se njihovo število še podvojilo. Stavba je bila sicer predvidena za 100.000 obiskovalcev letno. Za projekt v vrednosti 170 milijonov ameriških dolarjev so razpisali arhitekturni natečaj, zmagovalca pa naj bi izbrali do konca leta. Med obnovo bodo deli muzeja zaprti in nekatera umetniška dela bodo preselili v druge nizozemske in tuje muzeje, južno krilo pa bo ostalo odprto. Triletna obnovitvena dela naj bi se začela leta 2003.
Proti posvojitvi "nebelih" otrok
23. 10. 2000 00.00
Neko sodišče za mladoletnike v Italiji je staršem, ki želijo posvojiti otroka, odredilo, da smejo posvojiti izključno otroke z belo barvo kožo. Otroci druge barve kože bi se težje vključili v družbo, je svojo odredbo utemeljilo sodišče v Anconi, ki je izzvalo nemalo ogorčenja. Združenja staršev so odločitev sodišča označila kot sramotno, saj po njihovem mnenju še povečuje rasizem. Odredbo sodišča je kritizirala tudi ministrica za socialo Livia Turco, ki je menila, da se s takšnim odnosom samo podpira predsodke. Po poročanju milanskega časnika Corriere della Sera naj bi sodišče letno izdalo 60 tovrstnih odredb, in sicer tistim staršem, ki želijo posvojiti otroke iz držav Tretjega sveta.
Prosta trgovina med Japonsko in Singapurom
22. 10. 2000 00.00
Japonska in Singapur želita najkasneje do konca prihodnjega leta skleniti sporazum o prosti trgovini. Japonski premier Joširo Mori se je s singapurskim kolegom Goh Chok Tongom v Tokiu danes sporazumel o tem, da bosta državi januarja prihodnje leto začeli pogajanja o sklenitvi sporazuma. Za Japonsko bi bil to prvi sporazum o prosti trgovini sploh, saj Japonska doslej ni sklenila tovrstnega sporazuma še z nobenim od trgovinskih partnerjev.
Častnik sodeloval v bombnih atentatih
21. 10. 2000 00.00
Nekdanji častnik ameriške vojske Ali Mohamed je priznal sodelovanje z Osamo Bin Ladnom pri napadih na dve ameriški ambasadi leta 1998 v Afriki, v katerih je umrlo 224 ljudi.
Babica preprodajala drogo
16. 10. 2000 00.00
Sodišče v Wacu v ameriški zvezni državi Texas je zaradi preprodajanja kokaina na pet let pogojno obsodilo 78-letno Američanko. Kot so poročali ameriški mediji, je babica svojo trgovino vodila kar iz invalidskega vozička. Trpi namreč za diabetesom in slabim srcem ter je rahlo ohromljena, ker jo je nekdanji mož ustrelil. Vse to pa je ni odvrnilo, da ne bi pogledala tudi na drugo stran zakona.
Bajuk in Podobnik podpisala pogodbo o brezplačnem internetu
13. 10. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk in predsednik uprave Telekoma Slovenije Marjan Podobnik sta danes podpisala petletno pogodbo, katere vrednost znaša 390 milijonov tolarjev letno, o pogojih zagotavljanja zmogljivosti telekomunikacijskega omrežja za dostop vzgojno-izobraževalnih in raziskovalnih ustanov do ponudnikov internetnih storitev. S tem se je začel uresničevati projekt o brezplačnem internetu za omenjene ustanove.
V Varšavi je zasedal skupni odbor CEFTE
12. 10. 2000 00.00
V poljski prestolnici so sinoči sklenili redno letno zasedanje skupnega odbora srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini - CEFTA. Slovensko delegacijo je na enodnevnem sestanku v Varšavi vodil minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. Pomembnejši točki dnevnega reda sta bili preučitev možnosti za nadaljevanje pogajanj za liberalizacijo trgovine s kmetijskimi izdelki na bilateralni ravni med Češko, Slovaško in Madžarsko ter pregled zaščitnih ukrepov, ki so jih uvedle posamezne države pogodbenice sporazuma CEFTA, med drugimi tudi Slovenija, pri uvozu prašičev in svinjine z Madžarske po omenjenem sporazumu.
Mari Holden najhitrejša v kronometru
11. 10. 2000 00.00
Ameriška kolesarka Mari Holden je na svetovnem prvenstvu v francoskem Plouayu v kronometru osvojila naslov svetovne prvakinje. Drugouvrščena Francozinja Jeannie Longo je za 24-letno Američanko zaostala za štiri sekunde, tretja pa je bila Litvanka Rasa Polikeviciute.
Nove obveznice Republike Slovenije
10. 10. 2000 00.00
Z ministrstva za finance so sporočili, da bo Republika Slovenija v ponedeljek, 16. oktobra, na domačem finančnem trgu izdala tretjo izdajo desetletnih obveznic RS18, ki bo do zapadle v izplačilo 26. aprila 2010 in drugo izdajo triletnih obveznic RS19, ki bodo zapadle v izplačilo 24. julija 2003. Obveznice RS18 so denominirane v evrih, izplačljive v tolarski protivrednosti in imajo fiksno šestodstotno letno obrestno mero. Obveznice RS19 pa bodo imele spremenljivo obrestno mero, ki je enaka vsoti vsakokrat veljavne temeljne obrestne mere in 4,2 odstotne točke (TOM + 4,2 odstotka letno).
Pegasus XL utiril astronomski satelit HETE-2
09. 10. 2000 00.00
Po 48-urni preložitvi zaradi tehničnih težav so davi ob 7.38 in 18 sekund po srednjeevropskem času nad izstrelitvenim območjem Kwajalein na Marslallovem otočju - gre za ameriški vojaški center na koralnih otokih v Tihem oceanu, znan po preizkušanju ameriških vojaških izstrelkov - z letala L-1011 "Stargazer" odvrgli 15 milijonov dolarjev vredno lahko ameriško tristopenjsko raketo pegasus XL, ki je v ekvatorialno tirnico okoli Zemlje utirila osem milijonov dolarjev vreden ameriški znanstveni satelit High-Energy Transient Explorer 2 (HETE-2). Letalo je z letališke steze na Kwajaleinu vzletelo ob 6.48 po srednjeevropskem času. Ob 7.25 po srednjeevropskem času so pegasus priključili na lastno napajanje z električno energijo in letalo ga je predvidoma na višini 12 kilometrov nad morjem in 96 kilometrov jugozahodno od koralnega otoka Kwajalein sedem minut pred načrtovanim časom odvrglo. Po prvih podatkih so vse tri stopnje rakete delovale uspešno. Satelit z maso 123,7 kilogramov se je davi ob 7.50 po srednjeevropskem času ločil od tretje stopnje in je v orbiti, ki naj bi imela odzemlje 650 kilometrov, prizemlje 590 kilometrov in naklon 1,95 stopinje. Do dvodnevne preložitve izstrelitve je prišlo zaradi težav na sistemu zvez med zemeljsko postajo na Kwajaleinu in nadzornim centrom na Cape Canaveralu na Floridi. Poleg tega je bilo treba popraviti poškodovan kabel v zemeljski opremi, ki so jo uporabljali za zaključno pripravo satelita HETE-2. S satelitom nameravajo nadomestiti enako vesoljsko plovilo, ki so ga pred štirimi leti zaradi spodletele izstrelitve izgubili.
Ropar se zagovarja, da je v času ropa žeparil
05. 10. 2000 00.00
Španski mladenič, ki mu sodijo zaradi suma ropa nekega madridskega taksista, je sodišču predstavil trden alibi: v času, ko je bil taksist oropan, je bil namreč na sejmu v Sevilli, kjer je žeparil. Mladeniča in njegove tri prijatelje obtožujejo, da so aprila 1998 pretepli taksista in ga oropali. Tožilec za obtožence - njihovih imen in starosti niso objavili - zahteva 10-letno zaporno kazen.
Hyundai v ZDA
03. 10. 2000 00.00
Največji južnokorejski avtomobilski proizvajalec Hyundai Motor načrtuje do leta 2003 izgradnjo svojega prvega proizvodnega obrata v ZDA. Hyundai bo v novi obrat, ki naj bi proizvedel 300.000 avtomobilov letno, investiral okrog eno milijardo ameriških dolarjev. Hyundai zaenkrat še ni določil niti lokacije novega obrata niti, kakšne avtomobile naj bi tam proizvajali. Gradnjo naj bi po načrtu zaključili do leta 2003, ko naj bi Hyundai po pričakovanjih v Severni Ameriki prodal že več kot 500.000 avtomobilov letno. šele tolikšna prodaja na ameriškem trgu bi namreč upravičila gradnjo novega obrata v ZDA. Hyundai Motor, ki se je v procesu prestrukturiranja družbe Hyundai Group osamosvojil, je skupaj s podružnico Kia Motor lani na severnoameriški trg izvozil 450.000 vozil. Hyundai je v letošnjem prvem polletju ustvaril 300 milijonov dolarjev dobička.
Na Kitajskem umre zaradi neustreznih zdravil letno 200.000 ljudi
29. 09. 2000 00.00
Zaradi neustreznih in starih zdravil ter stranskih učinkov na Kitajskem vsako leto umre 200.000 ljudi, kar je več kot zaradi nalezljivih bolezni, so objavili kitajski mediji. Kitajska zveza za varstvo potrošnikov je sprožila preplah zaradi zaskrbljujoče velikega števila smrtnih primerov, povezanih z zdravili, med otroki, nosečnicami in ostarelimi. V kitajskih bolnišnicah vsako leto išče pomoč 50 milijonov ljudi, od tega 2,5 milijona zaradi zdravil. Neustrezna zdravila naj bi bila kriva tudi za 60 do 80 odstotkov primerov od skupno 10 milijonov gluhonemih Kitajcev.
Končano zasedanje IMF in SB
29. 09. 2000 00.00
Potem ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) v sredo predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na včerajšnji novinarski konferenci predstavila sklepe zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Köhler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra.
Fiatove tovarne večajo proizvodnjo
29. 09. 2000 00.00
Italijanski avtomobilski proizvajalec Fiat naj bi letos skupno prodal 2,5 milijona vozil, medtem ko jih je lani 2,37 milijona. Kot so sporočili iz Fiata, naj bi se letos prodaja v primerjavi z lanskim letom poslabšala v Argentini, Rusiji, Poljski in Indiji, izboljšala pa v Braziliji, Turčiji in Italiji. Pri Fiatu povečanje prodaje pripisujejo večji usmeritvi v kvaliteto in bolj razvejanim prodajnim kanalom.
Lipingovi zlato v hoji na 20 km
28. 09. 2000 00.00
Kitajka Wang Liping je postala prva olimpijska zmagovalka v hoji na 20 kilometrov. Ta disciplina je v olimpijskem programu zamenjala preizkušnjo na 10 kilometrov, ki so jo uvedli leta 1992 v Barceloni. Za 24-letno Kitajko sta se uvrstili Norvežanka Kjerstil Plaetzer in Španka Maria Vasco. Kitajki je zmaga pripadla, potem ko so bile v drugi polovici tekme diskvalificirane tri izmed vodilnih atletinj - Italijanka Elisabetta Perrone, Kitajka Hongyu Lin in domačinka Jane Saville. Ta je rdeči karton dobila ob prihodu na stadion, kjer se je nato ob velikem razočaranju gledalcev zgrudila v solzah. Letos najboljša na svetu, Rusinja Tatjana Gudkova, je zasedla šele osmo mesto.
IMF in Svetovna banka obsodila proteste
28. 09. 2000 00.00
Potem, ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) včeraj predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na dopoldanski novinarski konferenci predstavila zaključke zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Koehler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra. Köhler je po izgredih, ki so spremljali letno zasedanje finančnih organizacij, od nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij zahteval, naj se odpovejo nasilju, in poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali, temveč so doživeli poraz. Ob tem je ocenil, da se je češka družba na obnašanje protestnikov odzvala odklonilno. Poudaril še je, da je Praga lahko ponosna na organizacijo zasedanja, zaradi katere se je po mnenju Köhlerja okrepil tudi ugled mesta v svetu. Predsedujoči letnega zasedanja IMF in SB, južnoafriški minister za finance Trevor Manuel, je na novinarski konferenci zatrdil, da zasedanja, ki bi se moralo končati v četrtek, niso predčasno zaključili zaradi protestov, ampak zaradi učinkovitega poteka zasedanja. Predsednik Svetovne banke Wolfensohn pa je menil, da je bilo zasedanje izredno uspešno, čeprav je potekalo v težkih pogojih, in prav tako poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali. Dejal je, da so bili pogovori z neodvisnimi skupinami zelo "plodni" in koristni. Ugotovil je še, da imajo skupine, s katerimi se je pogovarjal, z IMF in SB veliko skupnih ciljev. Generalni direktor IMF je investicijo bank ocenil kot pravo odločitev in ob tem menil, da je intervencija bank dokaz, da je Evropska centralna banka institucija, ki je pristojna za razvoj tečaja. Dodal je, da bo prihodnji razvoj skupne evropske valute odvisen od strukturnih reform v Evropi. Kot največji izziv je Köhler označil zmanjševanje revščine v svetu in preoblikovanje globalizacije tako, da bi koristila vsem. Poudaril je, da bi bilo treba izboljšati mednarodni finančni sistem in poskrbeti, da bi bil bolj pregleden. Nasprotniki globalizacije so predčasen zaključek zasedanja danes označili kot uspeh, ki naj bi bil posledica množičnih protestov. V češki prestolnici se je v času zasedanja IMF in WB zbralo skupaj približno 12.000 ljudi iz več držav, ki so med drugim tudi nasilno protestirali proti globalizaciji.
Predčasno končano zasedanje IMF in Svetovne banke
27. 09. 2000 00.00
Skupno letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke se je danes v Pragi predčasno končalo z zaključnimi govori generalnega direktorja IMF Horsta Köhlerja in predsednika Svetovne banke Jamesa Wolfensohna. Zasedanje naj bi prvotno trajalo do četrtka dopoldan, vendar so bili govori udeležencev krajši, kot so sprva predvideli, zato so zasedanje zaključili predčasno. Wolfensohn in Köhler sta danes izrazila obžalovanje zaradi nasilja, ki je izbruhnilo v okviru protestov nasprotnikov globalizacije, jutri dopoldne ob 11. uri po srednjeevropskem času pa bosta o zasedanju IMF in Svetovne banke spregovorila tudi na novinarski konferenci. Po včerajšnjih spopadih med nasprotniki globalizacije in češkimi varnostnimi silami ob robu letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB) v Pragi je bilo danes ponoči v češki prestolnici mirno. V včerajšnjih izgredih je bilo sicer ranjenih najmanj 30 ljudi. Pobuda proti globalizaciji (Inpeg), ki je soorganizirala včerajšnje proteste, je za danes dopoldne napovedala mirno zborovanje. O protestih proti globalizaciji izčrpno poročata tudi praški neodvisni medijski center 
V Iraku prepovedali kajenje na javnih mestih
27. 09. 2000 00.00
Iraške oblasti so sprejele številne ukrepe, s katerimi so prepovedale kajenje na javnih mestih ter oglaševanje tobaka in tobačnih izdelkov v medijih, je poročal iraški tednik Takrit. Iraške tobačne tovarne bodo morale poslej na škatlice cigaret tiskati opozorila o škodljivosti kajenja za zdravje. Zakon o prepovedi kajenja na javnih mestih, sprejet lani, predvideva kazni za kajenje na javnih mestih, kot na primer v šolah in bolnišnicah. Po ocenah strokovnjakov v Iraku kadi približno štiri milijone ljudi, kar predstavlja tretjino iraškega prebivalstva, starejšega od 15 let. Irak ima skupaj 22 milijonov prebivalcev. V Iraku letno prodajo milijardo škatlic cigaret, od tega 100 milijonov škatlic kljub sankcijam uvozijo, večino prek kurdskih območij na severu in prek meja s Turčijo in Iranom.
Intereuropa v Rusiji ustanovila novo podjetje
27. 09. 2000 00.00
Podjetje Intereuropa je v Moskvi ustanovilo novo podjetje z imenom Intereuropa - East, s čimer je utrdila svojo prisotnost na ruskem trgu. V ta namen je v začetku septembra na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi tudi organizirala slavnostno srečanje, na katerega je povabila okoli 40 ruskih in slovenskih poslovnih partnerjev, ki jim je predsednik uprave Intereurope Jože Kranjc predstavil novoustanovljeno podjetje.
EU bi Sloveniji namenil 120 milijard tolarjev pomoči
27. 09. 2000 00.00
Slovenija je v med leti 1994 in 1999 v okviru čezmejnega programa Phare letno prejela 1,2 milijarde tolarjev, v obdobju 2000 2002 bo na leto prejela 2,7 milijarde tolarjev, po pogajalskih izhodiščih pa bi lahko Slovenija ob ugodnem razpletu pogajanj in ob upoštevanju določenih predpostavk ob vstopu v EU od leta 2003 do 2006 od unije prejela okoli tri odstotke bruto domačega proizvoda oz. 120 milijard tolarjev razvojnih pomoči. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur se ob tem postavlja vprašanje, ali bo Slovenija ta sredstva sposobna črpati. To bo odvisno od tega, ali ji bo uspelo vzpostaviti ustrezen institucionalni sistem na vseh ravneh, in od tega, ali bodo institucije ustvarjale projekte, s katerimi se bodo lahko potegovale za razvojna sredstva EU.
V Pragi ranjenih 15 policistov <BR>
26. 09. 2000 00.00
Med protesti nasprotnikov globalizacije v Pragi, kjer se je danes začelo letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (WB), je bilo ranjenih približno 15 policistov in več protestnikov. Protestniki naj bi skušali prebiti policijski kordon v bližini kongresnega središča, kjer poteka zasedanje IMF in WB. Anarhisti so na policiste metali molotovke in kamenje, zažgali pa so tudi ameriško zastavo. Varuhi reda so na napade odgovorili s solzivcem in vodnimi topovi.
Nakupi in vplačila obveznic RS
24. 09. 2000 00.00
Republika Slovenija bo do četrtka, 5. oktobra, do 12. ure zbirala ponudbe za desetletne (RS18 - 3. izdaja) in triletne (RS19 - 2. izdaja) obveznice Republike Slovenije, so sporočili iz ministrstva za finance.
Havel poziva k strpnosti
24. 09. 2000 00.00
Češki predsednik Vaclav Havel je v zvezi z letnim zasedanjem Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB) v Pragi češke mejne oblasti pozval k večji strpnosti pri izdajanju vstopnih dovoljenj.
Prekinitev pogajanj o združevanju
23. 09. 2000 00.00
Britanski letalski prevoznik British Airways (BA) in nizozemski letalski prevoznik KLM Royal Dutch Airlines sta zaradi različnih pogledov na poslovanje prekinila pogajanja o združevanju, so sporočili iz podjetij. Družbi sta namen o združitvi javno izrazili letošnjega julija, ko je BA namesto italijanskega prevoznika Alitalie, s katerim ni bila zadovoljna, za potencialnega partnerja izbrala KLM.
Rijksmuseum bodo prenovili
23. 09. 2000 00.00
Za popolno prenovo znamenitega amsterdamskega muzeja Rijksmuseum bodo v šestih letih porabili 202,2 milijona evrov, je sporočil nizozemski državni sekretar za kulturo Rick van der Ploeg. Vlada je sklenila, da bo 115 let staro zgradbo v celoti obnovila, ohranili pa bodo originalno arhitekturo. Rijksmuseum bo tako dobil popolnoma novo podobo, ki bo primerna tudi za 21. stoletje, je še povedal van der Ploeg. Obnovitvena dela bodo potekala od leta 2001 do 2007, glavna zgradba pa bo za javnost popolnoma zaprta od jeseni 2003 do pomladi 2006.